V občini Lenart se je danes na delovnem obisku mudila delegacija Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki sta jo sestavljata državni sekretar mag. Aleš Irgolič in mag. Andreja Komel, vodja Sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja. Namen obiska je bil pogovor o investicijah, prihodnosti skupne kmetijske politike in ogled ter predstavitev nedavne pozebe v Slovenskih goricah. Najprej je v prostorih Občine Lenart potekal sestanek, na katerem so bili ob omenjenih gostih prisotni tudi Franc Breznik, poslanec v državnem zboru, mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart v Slovenskih goricah, Franci Ornik, podžupan občine Lenart in vodja svetovalne službe v Lenartu, Martin Breznik, direktor občinske uprave Lenart. Milko Slanič, občinski svetnik občine Lenart in Janko Sekol, predsednik Sadjarskega društva Lenart.
Ogledali so si namakalni sistem v Selcah, Sadjarsko kmetijo in drevesničarstvo Čeh in podjetje Žipo
Po uvodnem sestanku so se zbrani odpravili v Selce, v Krajevno skupnost Voličina, kjer so si ogledali tamkajšnjo novo pridobitev – namakalni sistem, ki bo omogočal namakanje kmetijskih površin na osmih kmetijskih gospodarstvih. Namen namakalnega sistema je namakanje kmetijskih površin (intenzivni sadovnjaki, njive, travniki) na območju velikosti 81,96 ha. Izgradnja namakalnega Selce bo omogočila vzpostavitev boljših pridelovalnih razmer za kmetijstvo na tem območju.
Z izgradnjo se bo povečala pridelava hrane in izboljšala lokalna samooskrba, dodatne pa se bodo odpirale razvojne možnosti posameznih kmetij na področju namakalnega sistema, da postanejo konkurenčnejše, ekonomsko učinkovitejše ter uspešnejše.
Namen namakalnega sistema je namakanje kmetijskih površin (intenzivni sadovnjaki, njive, travniki) na območju velikosti 81,96 ha.
Naslednja postojanka je bila pri Sadjarski kmetiji in drevesničarstvu Čeh v Selcah, ki prideluje jabolka, hruške in češnje, ukvarja pa se tudi z vzgojo vseh vrst sadik iz drevesnice.
Kmetija obsega 15 ha, od tega je 4,5 ha jabolčnih nasadov. Pri delu sodelujejo vsi člani družine, pri obiranju jabolk pa jim na pomoč priskočijo sorodniki.
Podjetje se ponaša s statusom »druge priznane rejske organizacije v živinoreji«, kar pomeni, da so vključeni v izvajanje selekcijskega programa za Lisasto pasmo Slovenije. V okviru tega programa izvajajo testiranje potomcev mladih bikov lisaste pasme na rastne in klavne lastnosti ali t.i. progeni test.
Ob koncu obiska so se ustavili še v podjetju Žipo v Šetarovi, ki se že vrsto let ukvarja s pridelavo poljščin in rejo govejih pitancev. Živinoreja se izvaja dveh lokacijah, Šetarova in Spodnje Verjane, kjer imajo prostora za 1.400 govejih pitancev. Podjetje se ponaša s statusom »druge priznane rejske organizacije v živinoreji«, kar pomeni, da so vključeni v izvajanje selekcijskega programa za Lisasto pasmo Slovenije. V okviru tega programa izvajajo testiranje potomcev mladih bikov lisaste pasme na rastne in klavne lastnosti ali t.i. progeni test. Omenjena testiranja potekajo izključno na slovenskih teletih, ki so potomci slovenskih mladih plemenskih bikov. Hleve na obeh lokacijah so v zadnjih letih prenovili, tako da dosegajo najvišje standarde dobrega počutja živali. Obdelujejo 837 ha kmetijskih površin, ki se razprostirajo od Čagone na vzhodu v občini Cerkvenjak, do Zamarkove na zahodu v Občini Lenart. Zemljišča pa obdelujejo še v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Na njivskih površinah izvajajo kolobar, v katerem so zastopane naslednje kulture: koruza, pšenica, ječmen, oljna ogrščica, soja in bob. Na področju poljedelstva so usmerjeni k razvoju in uporabi sodobnih tehnik in tehnologij pridelave. Sledijo modernim trendom v kmetijstvu. Izvajajo minimalno oziroma ohranitveno obdelavo tal, s čimer kažejo svojo odgovornost do okolja s strokovnim pristopom k kmetovanju. Uporabljajo napredne in precizne metode kmetovanja (kartiranje njiv, avtopiloti, nadzor porabe FFS in gnojil,…). Uvajajo tudi digitalizacijo. Podjetje Žipo Lenart se ukvarja tudi s sušenjem in skladiščenjem žit in koruze, ob tem pa je pomembna tudi njihova razvojna raziskovalna dejavnost.
Mag. Aleš Irgolič: Ministrstvo bo pripravilo interventni zakon, s pomočjo katerega bo lahko država pomagala prizadetim po pozebi
Mag. Aleš Irgolič, ki sicer prihaja prav iz Slovenskih goric, nam je povedal, da so tudi na tem območju sadjarji zaradi pozebe utrpeli škodo v višini od 80 do 100 odstotkov – odvisno od sadne vrste. “Namakalni sistemi, takšni, kot so ga ob pomoči države zgradili v Selcah, so odlične priložnosti, ki bodo v prihodnje prinesle rešitve za sadjarje. Kar pa zadeva drevesničarstvo, pa smo slišali, da je ta dejavnost v upadu, kar ni dobro. Če bomo sadili slovenska jabolka, je verjetno dobro, da imamo lastno proizvodnjo sadik.”
Tam, kjer gre za državna zemljišča, bomo kmetom odpisali dohodnino, prav tako bomo kmetom odpisali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ponekod tudi odpis vodarine, … Prav tako smo v dogovoru z Ribniškim skladom glede možnosti prenosa kreditov in subvencioniranih obrestnih mer. Neposredna finančna pomoč bo določena na podlagi končne ocenjene škode.
Kar zadeva nedavno pozebo je državni sekretar povedal, da so že pridobili prve ocene o škodi, tako da lahko dajo nalog ministrstvu za okolje, da začne z ocenjevanjem škode. Končne ocene pridelka bodo znane jeseni. “Samo ministrstvo pa bo pripravilo interventni zakon, s pomočjo katerega bo lahko država pomagala prizadetim. Tam, kjer gre za državna zemljišča, bomo kmetom odpisali dohodnino, prav tako bomo kmetom odpisali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ponekod tudi odpis vodarine, … Prav tako smo v dogovoru z Ribniškim skladom glede možnosti prenosa kreditov in subvencioniranih obrestnih mer. Neposredna finančna pomoč bo določena na podlagi končne ocenjene škode. Če ocenjujemo škodo, ki je sicer primerljiva z leti 2016 in 2017, bo verjetno ocena več kot 50 milijonov evrov, takrat pa je bilo izplačane pomoči za okoli 5 milijonov evrov.”
Kmetije si lahko pomoč obetajo šele marca prihodnje leto, saj je potrebno zbrati vse končne ocene, iščemo pa rešitve, da bi lahko že v letošnjem letu izplačali neke vrste akontacijo, morda 50 – 60 odstotkov končnega zneska, ostalo pa v prihodnjem letu v poračunu.
“Kmetije si lahko pomoč obetajo šele marca prihodnje leto, saj je potrebno zbrati vse končne ocene, iščemo pa rešitve, da bi lahko že v letošnjem letu izplačali neke vrste akontacijo, morda 50 – 60 odstotkov končnega zneska, ostalo pa v prihodnjem letu v poračunu.”
Irgolič upa, da bo kljub pozebi na koncu ostalo še nekaj slovenskih jabolk za prodajo. “Trgovci se bodo najverjetneje odzvali na to in pripeljali tuja jabolka, kar se dogaja že zdaj. Dolgoročno pa moramo iskati rešitve, da bomo imeli dovolj svojega pridelka. Te rešitve so v protitočnih mrežah in v namakalnih ter oroševalnih sistemih, ki omejujejo posledice pozeb.”
Mag. Janez Kramberger: Želeli bi manj administriranja in več efektivnih pristopov
Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger je izrazil zadovoljstvo, da je mag. Irgolič, domačin, ki prihaja iz občine Sveta Ana, na pomembni funkciji kmetijskega ministrstva. “Mislim, da je bil današnji pogovor zelo koristen. Vlada se trudi, da bi z interventnim zakon omilila posledice zaradi pozebe. Glede prihodnje kmetijske politike pa smo opozorili na težave, s katerimi se srečujemo v kmetijstvu, in tudi na probleme lokalnih skupnosti, ki so s strani ministrstva deležne financiranja določenih projektov. Želeli bi manj administriranja in več efektivnih pristopov. Vlada želi s postopki digitalizacije določene stvari poenostaviti. Upam, da jim bo to uspelo in seveda pričakujemo, da bodo v prihodnji finančni perspektivi ti ukrepi res zaživeli.”
Vlada želi s postopki digitalizacije določene stvari poenostaviti. Upam, da jim bo to uspelo in seveda pričakujemo, da bodo v prihodnji finančni perspektivi ti ukrepi res zaživeli.
Glede namakalnega sistema v Selcah je župan poudaril, da gre za naložbo, ki jo v celoti, kar zadeva upravičene stroške, financira ministrstvo za kmetijstvo. “Projekt je narejen tako daleč, da samo še administrativno zložimo papirje in sistem bo začel z obratovanjem. To je priložnost za teh osem kmetij na območju selške grabe, ki jim s tem sistem omogočamo materialne pogoje, da bodo lahko namakali, in oroševali. Država z razpisi zagotavlja tudi protitočne mreže in ostalo, kar je potrebno za intenzivno proizvodnjo. Ostaja pa še pomemben del v sadjarstvu, in to je organizacija proizvajalcev. Kako se bodo organizirali, povezali, da bodo konkurenčni večjim.”
Franc Breznik: Moj namen je, da po sprostitvi ukrepov, v Slovenske gorice pripeljemo kar nekaj ljudi z ministrstev
Poslanec državnega zbora Franc Breznik, ki je deloval tudi kot predsednik Odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarsko in prehrano, je pomagal pri koordinaciji današnjega obiska državnega sekretarja v osrednjih Slovenskih goricah. Povedal je, da je ponosen, da imajo še enega rojaka v kmetijskem ministrstvu. “Moj namen je, da po sprostitvi ukrepov, v Slovenske gorice pripeljemo kar nekaj ljudi z ministrstev, ne samo s kmetijstva, pač pa v prihodnje upam, da tudi z okolja, gospodarstva, nenazadnje tudi šolstva, saj Lenart načrtuje velik projekt nadgradnje oziroma dozidave osnovne šole.”
Že kot predsednik kmetijskega odbora sem odprl določne zgodbe in pripravil načrte za sisteme velikih steklenjakov, ogrevanih z geotermijo, za katere imajo Slovenske gorice in nasploh severovzhodni del Slovenije velik potencial. Smer, imenovana agrobiznis, pomeni odporno in zelo stabilno proizvodnjo neodvisno od vremenskih vplivov, brezpesticidno proizvodnjo in stabilne količine za trgovske verige.
“Danes smo slišali, da bo v okviru ukrepov prihodnje evropske perspektive, kar zadeva skupno kmetijsko politiko, precej denarja namenjenega tako imenovani odporni proizvodnji, primer tega je namakalni sistem v Selcah. Kot vemo, tehnologija danes rešuje marsikatero klasično kmetijsko zgodbo. Že kot predsednik kmetijskega odbora sem odprl določne zgodbe in pripravil načrte za sisteme velikih steklenjakov, ogrevanih z geotermijo, za katere imajo Slovenske gorice in nasploh severovzhodni del Slovenije velik potencial. Smer, imenovana agrobiznis, pomeni odporno in zelo stabilno proizvodnjo neodvisno od vremenskih vplivov, brezpesticidno proizvodnjo in stabilne količine za trgovske verige. Lenart je imel tradicionalno ogromno sadovnjakov in želim si, da bi ta panoga ponovno zacvetela v Slovenskih goricah. Zato smo se danes pogovarjali tudi glede povezovanja sadjarjev in možnostih sofinanciranja nekaterih skupnih projektov, kot je denimo proizvodnja sadnih sokov ali sadnih kaš in sušilnice sadja.”
