FOTO in VIDEO: Zavrh je edini kraj v Sloveniji, kjer se je negoval spomin na prvega slovenskega generala Rudolfa Maistra skozi celotno obdobje po drugi svetovni vojni, torej tudi v časih, ko tovrstno javno spominjanje ni bilo popularno, kaj šele zaželeno.

Zavrh velja za priljubljeno turistično točko osrednjih Slovenskih goric. Gre za slikovito naselje, ki je upravno del Krajevne skupnosti Voličina in Občine Lenart. Preteklost kraja je povezana z vinogradniško tradicijo in imenom generala Rudolfa Maistra. Kraj je od takrat temeljito spremenil podobo, ohranil pa je spomin na velikega Slovenca in domoljuba, ki je v kraj v letih 1924, 1925 in 1929 prihajal na oddih. V njegov spomin so leta 1961 ustanovili Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov.

Rudolf Maister

Rudolf Maister

Veliko obiskovalcev se na Zavrh odpravi zaradi čudovitega razgleda z razglednega stolpa

Na Zavrhu so leta 1963 postavili Maistrov razgledni stolp, ga leta 1981 nadomestili z novim in leta 1986 odprli Maistrovo spominsko sobo. Z idejo o razglednem stolpu so se člani upravnega odbora turističnega društva odpravili tudi k družini pokojnega generala Maistra. Ideja je naletela na ugoden odziv in kmalu je prišlo so sodelovanja. Tako je načrt za razgledni stolpa leta 1962 izdelal kar sin generala Maistra, inženir Borut Maister. Načrt je predvidel 25 metrov visok leseni stolp. Člani društva so se takoj lotili akcije zbiranja lesa. Zbrali so preko 30 kubičnih metrov kostanjevega lesa. Les so podarili številni posamezniki in Kmetijsko gospodarstvo Selce. Ves les so s kravjimi vpregami vozili na zbirno mesto.

Leseni stolp

Spomladi, leta 1963, so pričeli z njegovo postavitvijo. Dela so opravljali tesarski mojstri pod vodstvom Alojza Krajnca. Pri delu se je posebej angažiral predsednik turističnega društva Janez Karo, ki je bil kljub službi vsakodnevno prisoten pri postavitvi stolpa. 21. julija 1963 je na Zavrhu potekala svečana otvoritev 25 metrov visokega razglednega stolpa. Ob tem so slovesno odkrili spominsko ploščo generalu Maistru, ki so jo darovali Maistrovi borci iz Maribora. Spominsko ploščo je odkril Maistrov borec Zmago Porekar, otvoritve pa se je udeležilo preko 3000 obiskovalcev.

21. julija 1963 je na Zavrhu potekala svečana otvoritev 25 metrov visokega razglednega stolpa. Ob tem so slovesno odkrili spominsko ploščo generalu Maistru, ki so jo darovali Maistrovi borci iz Maribora.

Razgledni stolp je kljuboval soncu in dežju vse do leta 1979, ko ga je neurje tako močno poškodovalo, da je začel ogrožati domačine in obiskovalce. Leseni stolp so minirali, njegove ostanke pa odstranili. Od leta 1981 na mestu starega lesenega stolpa stoji nov, 18,5 metrov visok kovinski stolp, ki ga je izdelal lenarški Klemos.

 

Spominska soba

V Zavrhu, nasproti Maistrovega razglednega stolpa, se nahaja podeželska vila, zgrajena leta 1923 in poimenovana po nekdanjemu lastniku Franu Štupici. K hiši je bil v letih 1947/48 prizidan kulturni dom. Vila je pomembna zaradi tega, ker jo je obiskoval Rudolf Maister – Vojanov, ki je tja rad zahajal v k svojemu prijatelju, lenarškemu notarju Franu Štupici.

Štupičeva vila

Leta 1982 so se domačini lotili ureditve spominske sobe, posvečene generalu Rudolfu Maistru –Vojanovu. Aktivnosti je vodil in usklajeval KO Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, v okviru katerega je bil oblikovan gradbeni odbor, ki ga je vodil Franc Grajfoner, je mogoče prebrati na spletnih straneh TD Rudolf Maister Vojanov Zavrh. Idejno zasnovo spominske zbirke je oblikoval  Aleš Arih z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.

Spominska soba se je morala umakniti, razstavo pa so preselili v Vojašnico Generala Maistra v Maribor, kjer je na ogled še danes.

Spominska soba, ki je dobila prostor na podstrešju Štupičeve vile, je odprla vrata 14. septembra 1986. Soba je bila zelo dobro obiskana in je bila, kljub razglasitvi sobe kot kulturnega spomenika občine Lenart  v postopku denacionalizacije, katere predmet je bila Štupičeva vila, vrnjena potomcem. Spominska soba se je morala umakniti, razstavo pa so preselili v Vojašnico Generala Maistra v Maribor, kjer je na ogled še danes. Nato so 19. novembra 1999 na razširjenem balkonu dvorane kulturnega doma odprli novo spominsko sobo, ki je bila na ogled do leta 2018.

Nekdanja razstava

Leta 2016 je Občina Lenart Štupičevo vilo odkupila, naslednje leto obnovila streho, leta 2018 pa uredila prostore vile in zunanji plato. Obnova je občino stala okoli pol milijona evrov, 200 tisoč evrov so zagotovili  preko evropskega projekta Detox, v okviru čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška, preostalo pa so bila sredstva občinskega proračuna.

Leta 2018 so v obnovljeni vili uredili stalno muzejsko postavitev Maister po Maistru

Leto 2018 je sicer veljalo za jubilejno leto, saj smo zaznamovali 100. obletnice konca prve svetovne vojne ter 100. obletnice razpada Habsburške monarhije, novembra tistega leta pa je minilo tudi 100 let od obrambe slovenske severne meje na Štajerskem, za katero je zaslužen prav general Rudolf Maister. Tega leta so v vili uredili stalno muzejsko postavitev in jo poimenovali »Maister po Maistru«.

Gre za predstavitev življenja in delovanja Rudolfa Maistra, njegovih sodobnikov in podpornikov ter prikaz širših družbeno-političnih razmer v 19. in začetku 20. stoletja, ki so odločilno vplivale oziroma privedle do strateških odločitev Maistra in Slovencev v letu 1918/19.

Posebnost te zbirke prav v tem, da so na enem mestu zbrani vsi pomembnejši dogodki v Evropi, doma in po svetu v 19. in 20. stoletju, predstavljeno pa je tudi delo in življenje Rudolfa Maistra.

Kot je povedal Stanko Kranvogel, vodnik po Hiši spominjanja na Zavrhu, je posebnost te zbirke prav v tem, da so na enem mestu zbrani vsi pomembnejši dogodki v Evropi, doma in po svetu v 19. in 20. stoletju, predstavljeno pa je tudi delo in življenje Rudolfa Maistra.

Stanko Kranvogel

Zavrh je edini kraj v Sloveniji, kjer se je negoval spomin na prvega slovenskega generala skozi celotno obdobje po drugi svetovni vojni, torej tudi v časih, ko tovrstno javno spominjanje ni bilo popularno, kaj šele zaželeno. “Prav zato smo se v pričujoči postavitvi spomnili na številne zaslužne domačine in lokalna društva, ki so oziroma še zmeraj negujejo spomin na Maistra,” so takrat povedali na Občini Lenart.

Sprehodimo se lahko po življenjski poti generala Maistra in spoznamo njegovo mladost, družino, njegovo vojaško poklicno pot. Spoznamo Maistra kot umetnika, ljubitelja knjig in pesnika. Posebno poglavje je namenjeno njegovim soborcem, sodelavcem in bivanju v Zavrhu.

Muzejska postavitev «Maister po Maistru« je sodobno zasnovana. V obliki časovnice je prikazano zgodovinsko dogajanje v Evropi, Habsburški monarhiji in v slovenskih deželah v obdobju 1811 do 1991. Bistveni del razstave je posvečen generalu Maistru Vojanovu in bojem za severno mejo. Sprehodimo se lahko po življenjski poti generala Maistra in spoznamo njegovo mladost, družino, njegovo vojaško poklicno pot. Spoznamo Maistra kot umetnika, ljubitelja knjig in pesnika. Posebno poglavje je namenjeno njegovim soborcem, sodelavcem in bivanju v Zavrhu.

Posebna zanimivost so mizice, teh je 21, ki se odprejo kot knjige in ponujajo fotografije in informacije o zgodovinskih obdobjih, dogodkih in osebnostih.  “Vse skupaj se začne z nastankom Avstro-Ogrske monarhije, konča pa se z napadom na prestolonaslednika Ferdinanda v Sarajevu.”

Na ogled so trije video posnetki, ki prikazujejo Maistrov govor v vojašnici 23. novembra 2018, ob prevzemu oblasti v Mariboru, prizor mobilizacije borcev in Maistrov pogovor z završko Katrco. Glede slednjega je Kranvogel povedal: “Maister je Katrci napisal pesem Završki fantje, in to v zahvalo, ker mu je leta 1929 vsak dan iz Lenarta na Zavrh prinašala časopis in pošto. Povedal ji je, da naj, ko bo stara 20 let, vzame v roke njegove pesmi, kjer bo našla omenjeno svoje ime.  Katrca je bila sicer v tistem času 11-letno dekle, njeni starši so bili Štupičevi viničarji. Sama je vedno trdila, da so bili priviligirani viničarji, ker so menda dobili plačilo za delo v denarju in ne v naturalijah.”

Katica (Katrca) Lešnik in Aleš Arih

Zgodba o nastanku Završkih fantov

Leta 1986 so na Zavrhu v spomin na pesnika in generala Rudolfa Maistra organizirali prvo prireditev Maistrovi dnevi na Zavrhu. Prireditev ima zgodovinsko, spominsko ter zlasti domoljubno noto. Poteka v času, ki se dotika pomembnih dogodkov v Mariboru in na Štajerskem v prevratnih časih, novembra leta 1918. Prireditve potekajo tretji teden v novembru in vsako leto privabijo številne zanimive goste in sogovornike. Osrednji del predstavlja okrogla miza, ki vsako leto prinaša nove teme in sogovornike. Duhovni vodja prireditev je prof. Aleš Arih, strokovno plat prireditve pa pomembno sooblikuje dr. Marjan Toš.

Završki fantje, ki so sicer svojo glasbeno pot zaključili leta 2015, so najbolj prepoznavni po pesmi Završki fantje, znani pesmi sta tudi Rožmarin in Kazen.

Maistrove prireditve pa so povezane tudi z nastankom Završkih fantov. Kranvogel pojasnjuje: “Pred 35 leti, ko smo pripravili prve Maistrove prireditve, se je Aleš Arih povezal z Jožetom Golobom in mu predlagal, da bi lahko nastopili na Maistrovih prireditvah. Arih jim je takrat dejal, da ne bodo več Štajerski, ampak Završki fantje in jim povedal, da naj zapojejo pesem Završki fantje. To so tudi storili in od takrat naprej so ime Završki fantje kot kulturni ambasadorji Slovenskih goric ponesli po vsej Evropi, pa tudi v ZDA, Kanado in Avstralijo.”

Završki fantje

Završki fantje
Izvajalec: Završki fantje
Avtor besedila: Rudolf Maister
Avtor glasbe: Emil Adamič

Zvečer se pa završki fantje zbero,
zbero in na Selca gredo.
Pod vrhom med slivami hramček čepi,
po potu mu gledajo okenca tri,
za tretjim pa Katrica spi.

Saj spi pa se precej zbudi,
ko fantje svoj glas zaženo.
Do okenca v temi poskuša,
skoz’ roženkravt skrito posluša,
ker mam’ke boji se močno.

A završki fantje nalašč prav glasno
po trikrat na vrh mimo hramka gredo.
A završki fantje nalašč prav glasno
po trikrat počasi navzdol pripojo.

Zakaj pa bi mladi ti fantje veseli
ne peli in vriskali ne?
Saj trtica v sladke že jagode gre
in Katrica v dvajseto leto.

Završki fantje, ki so sicer svojo glasbeno pot zaključili leta 2016, so najbolj prepoznavni po pesmi Završki fantje, znani pesmi sta tudi Rožmarin in Kazen. “Maister je sicer na Zavrhu zagotovo napisal pesem Oj, Slovenske ve gorice, prav tako Završki škorci, Završke vedute in Završki fantje pa najbrž še kakšno. Na naši razstavi je tudi na ogled knjiga, v kateri so zbrane vse Maistrove pesmi, ki so uglasbene. Gre za 21 pesmi, največ jih je uglasbil Emil Adamič. Te pesmi pa je zbral Mitja Gobec, prof. na ptujski gimnaziji in sin znanega slovenskega skladatelja Radovana Gobca.”

Maister je sicer na Zavrhu zagotovo napisal pesem Oj, Slovenske ve gorice, prav tako Završki škorci, Završke vedute in Završki fantje pa najbrž še kakšno.

Stanko Kranvogel nam je ob koncu še povedal, da je muzejska zbira v tem trenutku zaradi epidemije koronvirusa zaprta, slab obisk pa so zaradi covida zabeležili tudi v lanskem letu. “Ko bodo razmere dopuščale, bomo znova organizirali Maistrove prireditve, na katerih bomo predstavili knjigo Obrazi Zavrha.”

Nekatere od uporabljenih fotografij v članku so iz knjige Obrazi Zavrha.