Za ljudi, ki jesen življenja preživljajo v domovih starostnikov, je zelo pomembno, da jim znova vzbudimo spomine iz preteklosti, da jih vključujemo v aktivnosti, ki izboljšujejo njihovo motoriko in pozitivno vplivajo na počutje. To uspešno počnejo v Domu sv. Lenarta, kjer so se že pred leti povezali s Slovenskim združenjem inštruktorjev, centrom za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov SLO-CANIS. Društvo je znano po šolanju psov vodičev za slepe osebe, pomočnikov za funkcionalno prikrajšane osebe in psov terapevtov. Enkrat mesečno v obeh enotah doma, v sv. Lenartu in sv. Agati, prirejajo terapevtska srečanja, na katerih se stanovalci doma eno šolsko uro družijo s terapevtskimi psi, dodatek k temu pa je tako imenovana zvočna kopel. Gre za kombinacijo joge in preprostih tehnik »self-coachinga«.

Starostniki so uživali v družbi Kodija in Brine ter ob jogi in terapevtskih glasbilih

Eno takšnih srečanj so v lenarški enoti doma starostnikov, sv. Agati, pripravili pretekli teden. V njihovem dnevnem centru so se stanovalci, ki so še toliko pri močeh, da lahko sledijo usmerjenim dejavnostim, družili z dvema terapevtskima psoma, Kodijem in Brino. Njuna vodnica Dojrana Gričnik je že sedem let članica društva SLO-CANIS, psa pa sta opravila vse preizkuse in teste, tako da sta stoodstotno zanesljiva in miroljubna. “Nekdo, ki je imel doma vedno kužke, jih zdaj v domu zagotovo pogreša. Na srečanja prihajajo ljudje, ki pse res obožujejo, se spominjajo svojih kužkov in v zvezi z njimi povedo zgodbice iz mladosti. Živali na starejše zelo dobro vplivajo, z njimi se igrajo, jih božajo, … Iz Kodijevega nahrbtnika starostniki vlečejo črke in se nato spominjajo imen nanje. Mečemo tudi kocko s številkami, psa pa štejeta število pik – Brina z lajanjem, če pade število pet, tolikokrat zalaja, Kodi pa da tolikokrat tačko,” nam pove Gričnikova. Ob njej v društvu deluje še mag. Darinka Lečnik, vodja celotnega programa »Pet terapij« s terapevtskimi psi Frodom, Olo in Carjem.

Zadnje štiri mesece terapijo s psi spremlja zvočna kopel (joga in terapevtska glasbila). Gre za kombinacijo, ki je edinstvena v Sloveniji. Zvočno kopel mogočnih planetarnih gongov so za širšo javnost prvič izvedli pred petimi leti. Ker je bilo zanjo veliko zanimanja, so jo začeli vključevati kot redno obliko terapije ter dogodek vpeljali kot redno mesečno druženje. “Zvočno kopel smo uvedli tudi kot del terapije pri starejših osebah z demenco (Dom sv. Lenarta) in pri mladostniki s težavami v razvoju (Mladinski dom Maribor),” pravijo v društvu.

Blanka Šauperl ima več kot deset let izkušenj na področju vadbe različnih tehnik joge. Je certificirana učiteljica Kundalini joge, od leta 2011 poučuje jogo za odrasle in mladostnike. Je usposobljena terapevtka z gongi in himalajskimi posodami, tudi refleksoterapevtka. Ima posebno specializacijo za seniorje za jogo na stolih, s katero pri stanovalcih krepijo motoriko, zlasti pa je velik poudarek na dihanju. Dihanje je namreč pri starostnikih drugačno, bolj plitko in krajše, z vajami pa skušajo poglobiti dih. “Pri delu uporabljam določene motorične vaje, ki pri stanovalcih pozitivno vplivajo na aktivnost možganskih celic. Pri tistih, pri katerih se že kažejo znaki demence, so pomembni določeni gibi, ki jih uporabljamo tudi pri jogi, in nanje znanstvo dokazano dobro vplivajo. Aktivirajo se možgani in nekateri znaki demence se lahko nekoliko zamaknejo.” V terapije pa, zlasti pri starejših, ki niso več toliko gibčni, vključuje terapevtka glasbila (koshi – tibetanski zvončki, zvočni boben, dežno palico in vetrni gong), s katerimi starostniki doživijo doživljajsko izkušnjo. “Pri tem se sprostijo hormoni sreče, zato so veliko bolj zadovoljni, pomirjeni, … Odzivi so vedno pozitivni, tudi pri živalih.”

In kaj o srečanju povedali stanovalci? “Bilo je zelo vredu, najbolj všeč so mi bili psi. Tudi sama sem ga imela vrsto let,” je povedala Štefanija, ki je v domu šele nekaj dni. Za Berto, ki stanovalka sv. Agate že več kot eno leto, tovrstno srečanje ni bilo prvič: “Zares smo veseli, da se nekaj dogaja. Kužkov me ni bilo strah, saj sem ga imela tudi doma. Odlični so bili tudi zvoki inštrumentov, ki te kar potegnejo v spanec.” Tudi Doroteji in Dominiku je druženje s psi ostalo v lepem spominu.

Dementni s pomočjo psov ohranjajo stik z domačnostjo

Andrej Sraka, vodja aktivnosti v Domu sv. Agate, nam je povedal zanimivo zgodbo o tem, kako se je sploh začelo sodelovanje z društvom SLO-CANIS. “Pred leti smo imeli v našem matičnem domu v Lenartu, na oddelku za dementne, psa, ki se je veliko družil s stanovalci. Ker je bila zaradi bolezni njihova motorika nekoliko bolj groba, so mu namenili tudi kakšen bolj grob prijem, na kar se je kuža negativno odzival. Zato kmalu ni bil več primeren za njihovo okolje, smo se pa takrat leta 2018 odločili, da začnemo sodelovati z društvom SLO-CANIS, ki se s tem profesionalno ukvarja. Njihovi psi in terapevti so za takšna srečanja strokovno usposobljeni. Tako so sprva njihovih psi in terapevti z našimi stanovalci izvajali miselne in gibalne aktivnosti, zadnjih nekaj srečanj pa so k terapijam dodali še jogo in inštrumente.”

“V poletnih mesecih se stanovalci s kužki odpravijo na sprehod ali izvajajo aktivnosti na prostem. Občasno pa pripravljamo tudi družabna srečanja s psi, ki jih stanovalci božajo in se z njimi družijo brez vnaprej določenega programa. V tem primeru pri aktivnostih sodelujejo vsi. V matičnem domu v Lenartu tovrstna terapevtska srečanja potekajo samo na varovanem oddelku. Na ta način dementni stanovalci ohranjajo stik z domačnostjo, saj je imela večina v obdobju, ko je stanovala še doma, psa. Kuža predstavlja domačnost in ko ga vidijo, jim to vzbudi raznorazne lepe spomine na njihove pse, otroštvo, mladost. Nekoliko jim pomaga tudi pri koordinaciji s časom ter pri motoriki. Predlani jeseni, ko smo v Zamarkovi odprli enoto doma, smo ta program, vsaki drugi torek v mesecu, začeli izvajati tudi v Domu sv. Agate. Gre za odlično stvar, ki je vredna tega, da bi jo pri svojih vsakodnevnih aktivnostih začeli uporabljati tudi drugi domovi po Sloveniji. Res jo priporočam, saj imamo z njo zelo lepe uspehe, zadovoljstvo naših stanovalcev pa je zaradi tega na višjem nivoju.”

Tako psi, kot tudi mačke namreč blažijo stres, zmanjšujejo živčno napetost in tolažijo žalostne, stiki izboljšujejo zdravstveno stanje, zlasti pri otrocih, saj so ti še posebej dovzetni za dražljaje iz svoje okolice. Čustva in sproščeno počutje pozitivno vplivajo na srce, dihala, krvni pritisk in na mišice. Pomirjujoč odnos do živali vzpodbuja izločanje adrenalina in drugih stimulativnih hormonov, kar dobro vpliva na srce in mnoge psihofizične težave. Čustvena navezanost na žival se izkazuje z dejanji in obnašanjem. Smeh zvišuje krvni pritisk in ljudem pomaga, da se sprostijo in to se zgodi prej v navzočnosti živali kot človeka.

Prvega psa so izšolali za Varstveno delovni center Polž Maribor

Pred 15 leti so izšolali prvega psa za institucijo – za Varstveno delovni center Polž Maribor, za njihovo bivalno enoto. “Varovanci so se zelo navezali na zlato prinašalko in ji dali zgovorno ime Lajka. Celih 12 let smo bili v rednem stiku z njimi. Ljudje, ki se med seboj sploh niso pogovarjali, so se najprej začeli pogovarjati z Lajko, potem pa z ostalimi. Tisti, ki so se bali stika z zunanjim okoljem, so z Lajko odšli na sprehod. Razvila se je zgodba o uspehu.

Imamo 36 prelepih zgodb, 36 uporabnikov psov pomočnikov in več kot 1.500 zadovoljnih uporabnikov naših programov, ki vključujejo terapevtske pse,” pravi predsednica društva SLO-CANIS mag. Darinka Lečnik Urbancl. Kot dodaja, so ljudje ob stikih s psi vesli, oživijo, starejšim se velikokrat orosijo oči, ko povedo, da so tudi sami imeli pse. “Vidiš lahko te iskrice v očeh. Ploskajo, se zahvaljujejo, vabijo nas, da še pridemo, objemajo naše pse in nas. Tudi mi smo z njimi vsi razneženi. Lepo nam je. Naša ciljna skupina so ljudje, ki imajo podobne težave in dajejo priložnost za interakcijo med ljudmi, ki so sicer socialno izolirani. Če bodo ljudje bolje informirani o različnih možnosti, ki jih nudijo naši psi pomočniki, bodo bolj motivirani, da znanje razširijo med člane svoje družine, prijatelji, sosedi.”

Želijo, da aktivnosti s pomočjo psov postanejo priznana oblika pomoči v zdravstvu, šolstvu, …

Gredo tudi v bolnišnice, večinoma na oddelke z otroki. Več rednih srečanj imajo v domovih starostnikov, na oddelkih z dementnimi ljudmi in v mladinskih centrih. V 15 letih delovanja so inštruktorji društva SLO-CANIS izšolali 14 psov vodnikov za slepe, osem psov pomočnikov za gibalno ovirane, osem psov terapevtov, dva psa za epileptika, enega psa za multifunkcionalno prikrajšanega mlajšega fanta in tri pse družabnike za čustveno oporo. Skupaj 36 psov pomočnikov. Njihovi psi niso v pomoč le uporabnikom v Sloveniji, temveč tudi v Avstriji, Srbiji, Nemčiji in Turčiji. Kot pravijo v SLO-CANIS-u, si prizadevajo, da se aktivnosti s pomočjo psov pomočnikov ustalijo in izvajajo kot priznana oblika pomoči v zdravstvu, šolstvu in drugih področjih, kjer lahko ustrezno izšolan pes dvigne raven življenja ljudem s funkcionalnimi oviranostmi. So pobudniki in predlagatelji novega Evropskega standarda CEN TC 452 – Psi pomočniki, aktivno sodelujejo pri vseh razpravah na temo psov pomočnikov. Pod okriljem SIST so skupaj z Zavodom Pet, Društvom Tačke pomagačke in Zvezo paraplegikov Slovenije pripravili izvirni Standard za terapevtske pse. Ponosni so na dejstvo, da je predsednica društva ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva 2022 prejela plaketo Državnega sveta za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.

Pes gre od »male šole« pa vse do »fakultete«

Kako poteka pot od mladiča do psa vodnika/pomočnika/terapevtskega psa? “Šolanje psa take vrste je izjemno zahtevno in traja okrog dve leti. Pes gre od »male šole« pa vse do »fakultete« in res le najboljši vzdržijo in prestanejo šolanje. S prvimi testiranji mladičkov začnemo že pri starosti 8-10 tednov, nato pa vsake 2-3 mesece. Do enega leta živijo pasji kandidati pri vzreditelju, s katerim že več let sodelujemo. Zelo pomembno je namreč poznati genske predispozicije psa, ki tudi vplivajo na to, kako kvalitetno in dolgo bo lahko pes opravljal svoj poklic, pa tudi značaj je bolj predvidljiv. Izbiramo izključno pasmo labradorec, ki je med najbolj učljivimi psi na svetu, ustrezne velikosti za uporabnika in na splošno dovolj samozavestnega ter hkrati priljudnega značaja, samozavesten in ne konflikten. Pes med šolanjem (terapevtski, pes pomočnik, pes vodič) živi pri inštruktorju. Kadar govorimo o invalidu, pa psa spozna, ko je že praktično izšolan, pri starosti 20-22 mesecev. Skupaj nato delamo še mesec ali dva, preden gre lahko pes vodnik v svoj novi dom. Da se zares dobro uigrata kot par, pa traja še kako leto. Po koncu šolanja mora pes vsaj v 95-odstotkih opraviti vse naloge (velja tudi za terapevtske pse).”

Pri uresničevanju naših ciljev smo v veliki meri odvisni tudi od materialne pomoči donatorjev, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti v odnosu do ljudi s posebnimi potrebami. Leto 2022 se je izteklo, tudi v davčnem smislu. Del dohodnine (največ do 1 %) lahko zavezanci za plačilo dohodnine v Sloveniji namenimo tudi za delovanje društev, organizacij, kot je naša. Tudi vi lahko prav nam namenite nekaj svoje dohodnine, ki je sicer država ne bi usmerila v človekoljubno polje. Hvala!

PROSIMO, pošljite vaše SMS DONACIJE s ključno besedo: PES5 na številko 1919 in prispevali boste 5 evrov za vzpostavitev delovanja centra REPS IN SLO-CANIS. Prispevajo lahko uporabniki vseh mobilnih operaterjev. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS donacije so objavljene na naši spletni strani www.slo-canis.net in spletni strani www.reps.si. Hvala!

Društvo SLO-CANIS