Letošnje spremenljivo vreme ni naklonjeno sadjarjem. Tako se s številnimi težavami srečujejo tudi pridelovalci jabolk v Podravju, kjer imamo največ jablanovih nasadov v Sloveniji. Na območju Maribora z okolico imamo 934 hektarjev sadovnjakov, veliko od njih v Pekrah in Selnici ob Dravi. Intenzivnih (plantažnih) sadovnjakov je za 420 hektarjev, ekstenzivnih (travniških) pa okoli 500 hektarjev. 

Deformacije, slabša obarvanost in odpadanje plodov 

Jablanam je letošnje vreme krojilo usodo skozi celo vegetacijsko obdobje. Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, najprej omeni spomladansko pozebo, ki je na določenih območjih povzročila precejšen izpad pridelka, drugje pa so nizke temperature vplivale na slabšo kakovost jabolk: "Spomladanska pozeba, ki se je pojavila po cvetenju, je na plodičih jabolk, ti so merili že od 10 do 15 milimetrov, povzročila poškodbe. Posledično so na plodovih vidni mrazni obročki, mrežavost in deformacije. Takšna jabolka niso konzumne kvalitete, torej namizne kakovosti, ampak jih lahko uporabimo le za predelavo." 

[[image_3_article_70709]]

Poškodbe na plodičih so kasneje, v juniju, ponekod povzročile nekoliko močnejše trebljenje plodov, v avgustu pa smo bili zaradi suše priča prisilnemu dozorevanju plodov. "Pri določenih sortah, elstar, jonagold, se srečujemo s slabšo obarvanostjo. Za barvanje plodov so namreč potrebne razlike v temperaturah med dnevom in nočjo. V avgustu pa je bilo podnevi zelo vroče, noči pa so bile precej tople."

Septembrski dež pa je povzročil odpadanje plodov. Kakor hitro pa jabolko pade na tla, ni več uvrščeno med konzumne in je primerno samo še za predelavo (za sokove, marmelade, sušenje, ...).  "Če želimo jabolka za prodajo, potem mora biti plod obran. Če pade na tla, pride do odtiskov in poškodb, kar pomeni slabšo skladiščno sposobnost in slabši izgled." 

Le polovica jabolk bo prvega kakovostnega razreda 

Lerš nadaljuje, da je, gledano v celoti, pridelek jabolk za 30 do 40 odstotkov večji kot lansko leto, vprašanje pa je, koliko bomo dejansko imeli tržnega pridelka, ki bo prišel na prodajne police. "Glede na celokupni pridelek mislim, da bo jabolk prvega razreda le okoli 50 do 60 odstotkov."

Po uradnih podatkih naj bi sicer letos v Sloveniji pridelali 59 tisoč ton jabolk, strokovnjaki pa so prepričani, da je bila ta ocena prenapihnjena. 

Kupujmo pri lokalnem sadjarju 

Slovenija v zadnjih letih zaradi spomladanskih pozeb in zmanjšanja površin sadovnjakov ni več samooskrbna z jabolki. Na naših prodajnih policah je precej sadežev iz uvoza, zlasti s Poljske. Zato Matjaž Lerš ob koncu kupcem polaga na srce, naj jabolka kupujejo pri lokalnih sadjarjih: "V tem primeru smo lahko prepričani o ustreznem poreklu, sploh če poznamo sadjarja. Če pa poznamo še tegobe letine, potem lahko nekoliko deformirane plodove, ki so estetsko mogoče manj ustrezni, pri takšnem sadjarju tudi toleriramo in sprejmemo. S takšnimi jabolki ni nič narobe, pač vizualno lepo ne zgledajo. Če želimo na dolgi rok ohraniti slovenskega kmeta oziroma sadjarja, je potrebno pri njem kupovati pridelke, da lahko ta preživi."

[[image_4_article_70709]]

Manj pridelka tudi v Sadjarskem centru Maribor - Gačnik 

Tudi v Sadjarskem centru Maribor - Gačnik, poskusni postaji Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor za pečkasto sadje, se srečujejo z upadom pridelka. "Sprva je v proizvodnem delu nasada kazalo, da bo letina obilna. Kasneje je prišlo do pozebe, ki je zredčila nekaj pridelka. S pomočjo giberlinov smo sicer lahko zavezali nekaj več plodov, vendar so vremenske nevšečnosti čez poletje povzročile, da imamo več kot 30 odstotkov plodov, ki niso ustrezne kakovosti za skladiščenje," je pojasnila Biserka Donik Purgaj, vodja sadjarskega centra. Večino jablan so že obrali, v sadovnjakih so še pozne sorte, kot na primer fuji, ki zdaj že dosega parametre optimalne zrelosti, idared in braeburn. 

[[image_1_article_70709]]

Donik Purgaj se boji, da so tovrstne razmere prihajajoča stalnica, saj se že od leta 2016 borimo s pozebo in drugimi nevšečnostmi. Cene pridelka so zato nestabilne, sektor pa je v neugodnem položaju. 

V Selnici ob Dravi 60-odstotni izpad jabolk 

V Selnici ob Dravi, kjer so daleč naokoli znani po nasadih jablan, v dobri letini pridelajo približno tisoč 300 ton jabolk, letos je ta količina več kot prepolovljena. Miha Majšter, vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Selnica ob Dravi, ki ima skupaj 36 hektarjev sadovnjakov, nam je pojasnil, da bo zaradi vremena letošnji izpad jabolk znašal okoli 60 odstotkov: "Pridelka bo količinsko manj zaradi pozebe, poleg tega pa velikih delež jabolk zaradi sledov pozebe ni primeren za prodajo." Kot nadaljuje, o količinah prvega kakovostnega razreda zdaj še težko govorimo, saj v tem trenutku še ni jasno, kako obstojni bodo plodovi, glede na pozebo, sušo in padavine, med skladiščenjem. Z obiranjem jabolk so sicer v Selnici že zaključili. 

[[image_2_article_70709]]

Selniška kmetijska zadruga ima sicer lastno hladilnico, v kateri skladišči jabolka za prodajo, ostala prodajo v predelavo. Manjšo količino za lastne potrebe predelajo tudi sami. Manjko jabolk rešujejo z nakupi, da so lahko do konca sezone prisotni na trgu.