Operativno-komunikacijski center Policijske Uprave (PU) Maribor, ki je eden od osmih v Sloveniji, je v preteklem letu sprejel več kot 70-tisoč klicev. »31.336 klicev je bilo interventnih, ko je bila na kraj dogodka napotena policijska patrulja,886 pa dogodkov, ko je bilo potrebno nujno, takojšne ukrepanje,« pojasnjuje Miran Šadl iz PU Maribor. Do razlik v številu klicev prihaja, ker občasno več ljudi kliče zaradi enega dogodka, nekateri se tudi zmotijo ali se obrnejo na policijo, saj ne vedo koga bi morali dejansko poklicati.
»Občasno policisti, ki so dosegljivi na številki 113 sprejemajo tudi druge klice, ki niso interventni, v katerih klicatelji ne prijavljajo dogodkov, ampak s policisti želijo razglabljati o osebnih težavah ali pa kličejo zato, ker so osamljeni in nimajo drugih sogovornikov,« Miran Šadl.
Ljudje številko 113 uporabijo v primeru prijav dogodkov, a obstajajo tudi takšni, ki številko zlorabljajo. Vsak nepotreben klic jemlje linijo drugemu.
Ljudje številko 113 največkrat uporabijo v primeru prometnih nesreč ali drugih težav v prometu, pa tudi ko je ogroženo njihovo življenje, varnost, premoženje ali kršen javni red.  Število takšnih, ki zlorabljajo interventno številko in takšnih, ki ne sporočijo ničesar, je k sreči malo. A na policiji opozarjajo, da je treba vedeti, da vsak nepotreben klic jemlje linijo drugemu, ki v nekem trenutku morda nujno potrebuje pomoč.

Osebe, ki neutemeljeno kličejo na pomoč ali sporočijo lažno informacijo, da grozi nevarnost, ter s tem povzročijo intervencijo, se lahko kaznuje z zaporom do petih let, saj policisti tovrstno ravnanje obravnavajo kot kaznivo dejanje.
Zlonamerne klice, na podlagi vsebine klica ter veljavne zakonodaje, policija obravnava kot sum storitve kaznivega dejanja. Osebo, ki lažno prijavi kršitev javnega reda, se kaznuje z globo okrog 210 evrov. Posameznik, ki kljub opozorilom kliče najmanj trikrat v enem dnevu, je lahko kaznovan z globo do 500 evrov.  Policisti so dolžni odzvati se na vsak klic, od same vsebine pa je odvisno, kako ga bodo obravnavali. »Če klicatelj ne sporoči ničesar, policisti vedno pokličejo nazaj, povratne informacije pa iščejo tudi drugače, na primer z odhodom na kraj, od koder je bilo klicano,« še pojasni Šadl.