Na Osnovni šoli Kungota se lahko pohvalijo z več dobrimi in navdihujočimi zgodbami. Nekatere od teh je imela možnost spoznati tudi naša ekipa, ki je šolo obiskala včeraj. 

Največja učilnica v naravi 

Na šoli so ta dan gostili otroke iz dveh poljskih šol in s Cipra, s katerimi sodelujejo v projektu Erasmus+ z naslovom Seeds of Change. "V okviru tega projekta skušamo otrokom prikazati, kako se globalne podnebne spremembe odražajo tudi v lokalnem okolju. Da bi se to lokalno okolje čim bolj prilagodilo in omililo posledice sprememb, na vseh lokacijah projekta urejamo šolske vrtove. Na teh vrtovih gojimo zelenjavo, ki je avtohtona, po možnosti iz sadik, vzgojenih tukaj, ali celo iz lokalnih semen. Lanska izkušnja, ko smo vrt uredili prvič, je bila za vse zelo prijetna in pozitivna, zato bomo z dejavnostjo vsekakor nadaljevali. Najlepše pri vsem skupaj je, da za vrt skrbijo tako otroci iz vrtca, ki ga poleti zalivajo, kot tudi učenci osnovne šole, ki pridelke tudi uporabijo. Te uporabimo v šolski kuhinji ali iz viškov pripravimo različne izdelke, kot so npr. čips, pesto, namazi Na ta način si prizadevamo ustvariti čim krajšo prehransko verigo," nam je povedala ravnateljica šole Zdenka Keuc. 

Vrt so pomagali urejati tudi gostujoči učenci. Sodelovali so v štirih delavnicah. V eni izmed njih so izdelovali horizontalne in vertikalne vrtove. Naučili so se tudi enega izmed slovenskih folklornih plesov, ki so ga prikazali na otvoritvi šolskega vrta. Poleg tega sta potekali še dve delavnici, v katerih so učenci razmišljali o tem, kakšen bo svet leta 2050. Druga skupina je pripravila časovno kapsulo, kamor bodo shranili vse svoje misli, ki jih bodo leta 2050 tudi odprli.

[[image_3_article_76166]]

[[image_4_article_76166]]

Poskusili smo zmagovalno štajersko fižolovo juho učencev sedmega razreda

Hkrati pa je je bila včeraj na šolskem jedilniku štajerska fižolova juha, ki so jo skuhali štirje učenci sedmega razreda kungoške šole in s to jedjo dosegli prvo mesto v okviru projekta Kuhnapato, ki mladino in širšo javnost vrača k slovenski kulinarični tradiciji skozi obujanje skorajda pozabljenih jedi naših prednikov. Skozi projekt se otroci učijo uporabljati lokalne sestavine v domačih jedeh, ki jih potem tudi pojejo. Otroci večinoma kuhajo v šolskih kuhinjah oziroma gospodinjskih učilnicah, in to za svoje sošolce.

[[image_1_article_76166]]

Podrobneje o projektu, ki traja že 15 let, njegova vodja Anka Peljhan: 

Komisija izbrala štiri jedi na žlico, ki se pravkar kuhajo po osmih Sparovih kuhinjah po Sloveniji. Ob kungoški štajerski fižolovi juhi so to tudi: šjelnovka, juha iz zelene, ki je poznana v Vipavski dolini, piščančji ajmoht s cvičkom in z njoki, ki so ga pripravili Dolenjci, in zaroštan močnik iz obronkov Dolenske s suhim sadjem.

[[image_2_article_76166]]

Recept za juho je predlagala organizatorka prehrane in učiteljica Maša Puc Mačukat. Povedala je, da je šola letos prvič sodelovala v projektu, in to v sklopu izbirnega predmeta sodobna priprava hrane. 

Štajersko fižolovo juho so skuhali učenci sedmega razreda: Evelin, Manca, Izak in Tine.