Prebivalci Kungote še kako dobro poznajo Ivanko Leitgeb, upokojeno učiteljico kungoške šole, in njenega moža Jurija Leitgeba, ki je bil dolgoletni ravnatelj na šoli. Kljub častitljivim letom, maja bo dopolnila 90 let, je Ivanka še vedno zelo aktivna v kraju, do pred kratkim je celo pisala kroniko Turističnega društva Zgornja Kungota, katerega ustanoviteljica je, 40 let pa je bila tudi društvena tajnica. Kronika zajema devet zvezkov, ki skozi fotografije, za katere je poskrbel njen 95-letni mož, časopisne izrezke in druge dokumente pripovedujejo zgodbo kraja in njegovih ljudi. Preteklo sredo sta zakonca Leitgeb omenjeno kroniko predala kungoški enoti Mariborske knjižnice. Ob tej priložnosti smo slišali ljudski pesmi članic bralnega kluba, nastop flavtistk in recitacijo osnovnošolk. 

[[image_1_article_74447]]

Z zapisi je začela pred 37 leti 

Ivanka nam pove, da je s pisanjem kronike začela pred 37 leti, začetki pa so povezani z zanimivim dogodkom: "V Juriju je v okviru jurjevanja čez vas šlo sto konjev. To se mi je zdelo tako pomembno, da sem morala to zapisati. Da bodo ljudje vedeli. Tako se je začelo, nakar sem vsako leto zapisovala vse pomembne dogodke, ki so se zgodili v našem kraju. Zapisovala sem različne stvari; recimo poplave, ko je bila, potem ko je dva ali tri dni neprenehoma deževalo, cela dolina v Kungoti pod vodo. To je bilo grozovito. Pisala sem tudi o turističnem društvu. Spomnim se, da smo vsako leto za urejeno okolje organizirali tekmovanje za zlato vrtnico. Posebna komisija je šla od hiše do hiše, tisti, ki so imeli najlepše urejeno, so dobili priznanje. Potem pa smo dajali priznanja za 5-letno, 10-letno ... 40-letno sodelovanje v tekmovanju za lep čist in s cvetjem okrašen dom. Ljudje so zelo radi sodelovali."

[[image_2_article_74447]]

Od rokopisov se je težko poslovila 

In zakaj sta se Leitgebova odločila, da vse zapisano, gre za rokopise, poklonita Mariborski knjižnici? "Kaj koristi, če je to gradivo doma, potem ko naju več ne bo. In sva rekla, da to raje pokloniva knjižnici, da bodo lahko ljudje videli, kaj se je zgodilo v vseh teh letih," doda Ivanka. Nadaljuje, da ji je bilo kar hudo, ko je predala rokopise, saj ji zdaj doma nekaj manjka. "Tam je zdaj praznina. In ko grem tam mimo, se vedno spomnim na kroniko, ki je bila del mene. In mi je hudo."

[[image_3_article_74447]]

V doglednem času tudi v digitalni obliki 

Rokopise si lahko v naslednjih dneh še ogledate v vitrini kungoške enote Mariborske knjižnice v prvem nadstropju Hiše vseh generacij. Sčasoma bo kronika prešla v Center za domoznansko dejavnost, ki deluje v okviru Mariborske knjižnice, kjer bo mag. Nina Hriberšek Vuk gradivo obdelala in digitalizirala. "Zvezki bodo dolgoročno shranjeni škatlah z inventarnimi številkami in se bodo vrnili v kungoško enoto. Pod posebnimi pogoji bodo tudi na ogled, ne bomo pa jih izposojali. Digitalna različica pa bo tako ali tako na spletu na voljo vsem," nam je povedala Andreja Ploj, vodja knjižnice v Kungoti. Dodaja, da ima kronika velik zgodovinski pomen za knjižnico, kraj in naše zanamce. 

[[image_4_article_74447]]

[[image_5_article_74447]]