Družinska kmetija Leber Vračko v Jedlovniku pri Zgornji Kungoti je nekaj posebnega. Na njej živijo in delajo kar štiri generacije. Leta 1795 je bila posest s testamentom prenešena na njihove prednike, ki so se v stoletjih, ki so sledila, zmeraj preživljali izključno s kmetijstvom. Alenka Leber Vračko pravi, da sta kmetijo z možem Ivanom pred šestimi leti predala dvema hčerkama, Barbari in Katji: "Iz ene zaščitene kmetije smo oblikovali dve. Vinograde je prevzela ena hčerka, živinorejo s travinjem prevzela druga. Z leti je vsaka dodala osnovni dejavnosti predelavo, s tem povečala prihodek in seveda delovne obveznosti. Delo in prihodek v posamezni panogi sta fizično in finančno razdeljena, midva z možem pa pomagava, kjer lahko in kjer zmoreva. Tako je pri meni ob vstopu v pokoj nastala razbremenitev posameznih opravil in priložnost za novi izziv."

[[image_1_article_68947]]

[[image_2_article_68947]]

Idejo je dobila v neki nemški reviji 

In ta novi izziv so ročno izdelane slamice iz stebla tritikale, ki je pridelana na njihovih poljih, z njimi pa uspešno zamenjujejo do narave zelo neprijazne plastične slamice. In kako je sploh nastala ideja za kaj takega? "V tistem času sem v nemški reviji za podeželje prebrala, da neka kmetica dela slamice za pitje. Ugotovila sem, da imamo podobne pogoje za isto pridelavo: domača polja in voljo ter pogum za izdelavo nečesa novega. Predvsem pa lahko s tem prispevamo k zmanjšanju uporabe plastike," pove Alenka. 

Vso tritikalo koristno uporabijo 

Najprej vedno v drugi dekadi oktobra posejejo tritikalo, križanca med pšenico in ržjo, na približno pol hektarja površine. Čez zimo in spomladi dokončno zraste in se razvije, ob koncu junija požanjejo klasje, ki ga uporabijo kot krmo za domače govedo. Nato pustijo, da slama dozori, v začetku avgusta stebla ročno požanjejo ter jih shranijo v lesene bokse in skladiščijo. "Po potrebi pa potem sekamo, prepihamo, razkužujemo in pakiramo v naravno embalažo."

[[image_3_article_68947]]

[[image_4_article_68947]]

Izdelava je ročna 

Njihove slamice so dolge 15 ali 23 centimetrov, če je potrebno, se tudi prilagodijo in izdelajo želeno dolžino. "Ker je dodelava ročna, najprej sama razsekam slamice, nato za pregled in štetje povabim na pomoč prijateljice. Tako združimo koristno s prijetnim, ob delu se lahko pogovarjamo, dogovarjamo in podobno." Pridelane količine zadostujejo za približno 2000 tulcev po 80 kosov. Kot še pravi sogovornica, zdaj pripravljajo novo embalažo za gostince, saj ti potrebujejo večje količine in drugačno embalažo. Obstoječa pa je po uporabi možna kot podstavek za svinčnike. 

Ostanke pri izdelavi slamic uporabijo na vrtu, na gredah kot zastirko. Tako zaokrožijo proces od setve do žetve in končne porabe brez kemije in zdravo za zemljo in ljudi.

Z dejavnostjo so začeli v letu 2020, najprej s prodajo doma,  kasneje v lokalih, kjer sicer prodajo svoje vino, v sosednji Avstriji in še kje. V preteklem letu pa so jih povabili k sodelovanju v projektu Štartaj Slovenija, tako da so zdaj njihove slamice vsakodnevno na voljo v trgovinah Interspar.

So vzdržljive in se ne razmočijo 

Slamice so zelo vzdržljive se ne razmočijo. Primerne so za otroke, odrasle in bolnike. Vsako žetev oziroma letnik pridelave dajo na kemijsko analizo, ki govori o zdravju in varni uporabi, nadaljuje Alenka Leber Vračko in dodaja, da se je povpraševanje po njihovih slamicah povečalo v preteklem letu, ko so dokončno umaknili s polic plastične slamice. "Še vedno pa njihova uporaba zavisi od zavesti o naravni in zdravi prihodnosti."

[[image_5_article_68947]]

Občutek na kmetiji je odličen 

Ob koncu Alenka pove, da hranijo stare listine iz leta 1795, ki govorijo, da so na njihovem posestvu že takrat kmetovali. To se v vseh teh letih ni spremenilo, kljub temu, da je kmetija prešla iz roda v rod in se je pridelava spremenila. "Vse zavoljo lastne vztrajnosti, znanja in veselja delati na lastni kmetiji in pridelati zdravo hrano za družino, preživetje in razvoj. V kolikor ostanemo zdravi, se ni bati prihodnosti. Gre za izjemen poklic. Biti kmet od pomladi do poletja, od jeseni do zime. Vsak dan drugačno opravilo, vsako leto različna rodnost na polju, vinogradu ali v hlevu. Občutek, da živiš in delaš na kmetiji, je za generacije pred mano in upam tudi za mano odličen."