Eno izmed bolj dejavnih društev v občini Kungota je Društvo za kulturo, šport in turizem Jurij. Njegovi začetki segajo v leto 1990, ko se je skupina krajanov odločila, da bo obdržala vaško dvorano, ki je po ukinitvi tako imenovanih mladinskih klubov ostala prazna. Takratni »oblastniki« so jo želeli spremeniti v diskontno trgovino. Te so bile v tistem času zelo aktualne. Po nekaj sestankih na takratni Občini Maribor - Pesnica je prišlo do ustanovnega sestanka sekcije turističnega društva, ki se je pravno povezovala v Turistično društvo Zgornja Kungota. V tej organiziranosti so izvedli tudi prvi konjeniški shod – blagoslov konj (Georgeritt) in v okviru tega tudi prvo razstavo pirhov, ki je še sedaj ena izmed stalnih in odmevnih razstav v organizaciji turističnega društva v Zgornji Kungoti. 

"Sicer pa smo v tej fazi delovanja prirejali predvsem veselice, s katerimi se je takrat dalo zaslužiti. Vaška dvorana in prostori ob njej so bili v zelo slabem stanju, tako da smo jih s tem denarjem in prostovoljnim delom krajanom prenavljali," nam pove Majda Trampuš, dolgoletna predsednica Društva za kulturo, šport in turizem Jurij, ki pa v teh dneh vodstvo društva predaja novemu predsedniku. Če pa ni bila predsednica, pa je bila v vseh teh letih tajnica, podpredsednica ali članica izvršnega odbora ter koordinatorka za Jurjevanje.

Z nastankom občine se je pojavila želja po obuditvi kulturnega življenja po vaških skupnostih

Po nastanku občine Kungota je dvorana v Juriju prešla v last občine in s strani vodstva lokalne skupnosti se je pojavila želja po obuditvi kulturnega življenja po vaških skupnostih. Tako je v novo ustanovljeni Vaški skupnosti Jurij naenkrat nastalo dvoje društev, in sicer TD Jurij, ki se je odcepilo od TD Zgornja Kungota, in KUD Jurij. "Ker smo mala skupnost, se je zgodilo, da smo v obeh društvih z malimi razlikami delovali več ali manj isti člani. Po nekaj letih dvojnega delovanja smo ugotovili, da od takega načina ni neke posebne koristi in da povzroča le večjo administracijo. V zakonu o društvih smo našli člen, ki je omogočal združitev - spojitev društev, in ga izkoristili. Tako je leta 2004 nastalo »mešano« društvo, ki je združevalo vsa skozi leta izoblikovana področja delovanja in dobilo ime Društvo za kulturo, šport in turizem Jurij (DKŠT)."

Društvo ima trenutno 49 članov 

V začetnih letih v društvu glede članstva niso bili preveč natančni. S članarino se niso ukvarjali. Vsak, ki je bil pripravljen sodelovati pri pripravi prireditev in urejanju prostorov društva, se je štel kot član. Zato se je ob nastanku DKŠT Jurij zdelo smiselno, da se nikogar ne izključuje, tako da je bila posebnost novega spojenega društva določilo, zapisano v statutu, da so člani vsi krajani vaške skupnosti Jurij in da se članarina poplača s prostovoljnim delom in prispevki. A z leti se je pokazalo, da pravno to ne zdrži, pa tudi pogoji za prijave na razpise so zahtevali seznam članstva in plačilo članarine. Zato smo ta člen brisali, zbrali pristopne prijave in od takrat  do danes ima društvo povprečno od 40 do 60 članov, oziroma trenutno 49, pojasni Majda Trampuš. 

[[image_1_article_63860]]

Sprva je bilo poslanstvo društva v ohranitvi vaške dvorane, kasneje se je to spremenilo 

Ob tem v nekaterih skupinah redno ali občasno delujejo tudi krajani, ki se aktivirajo ob določenih prireditvah oziroma drugih aktivnostih, ne želijo pa se včlaniti. "Mene je to vedno na nek način žalostilo, saj je članarina simbolična, pravilnik o članarini pa vključuje kar nekaj možnosti oprostitve. Zakaj je ob pripravljenosti za delo taka zadržanost glede včlanjena, žal ne vem." V začetku je bilo poslanstvo društva predvsem ohranitev vaške dvorane, ki ima v Juriju zgodovinsko vlogo. Z razvojem in potrebami pa se je vloga društva, ob nekem pravnem okvirju organiziranosti krajanov, spremenila in se usmerila predvsem v oživitev kulturno družabnega življenja v vasi, ohranjanje vaških običajev in kulturne dediščine. "Seveda se vzporedno ob tem s prireditvami trudimo tudi za promocijo kraja ter njegove kulturne in turistične ponudbe."

Osrednja prireditev je Jurjevanje 

Osrednja prireditev je bila in je še vedno farni in krajevni praznik, Jurjevanje, ki je imel nekaj let značaj prvega dela občinskega praznika. Tako poimenovanje je dogodek pravzaprav dobil pred 25 leti. "V prvih petih letih smo to prireditve imenovali konjeniški shod – blagoslov konj oziroma, ker je bila prireditev mednarodna, so ji naši sodelavci avstrijci rekli GEORGERITT. Mi smo to takrat s slabim znanjem nemščine prevedli v jahanje v čast Sv. Jurija (Georg = Jurij, reiten = jahanje). Pobuda za to je prišla prav od sosedov, ki se jim je zdelo, da bi bil, glede na farnega patrona, naš kraj primeren za ta obred, saj je sv. Jurij med drugim tudi zavetnik konj. Vzrok za pobudo pa je pravzaprav bil to, da je to bil čas, ko je bila Avstrija v postopku pristopa v Evropsko unijo. Eden od pogojev, ki so ga morali izpolniti, je bilo tudi odprtje meje s Slovenijo. Za nas so to bili zares dobri časi. Večina obiskovalcev, ki se jih je zbralo tudi od pet tisoč in več, je bilo Avstrijcev in šilingov je bilo na kupe," se spominja sogovornica. 

Blagoslova konj se je udeležilo od 100 do 200 jahačev posameznikov, ob tem pa še precej lepo okrašenih kočij in vozov, povečini avstrijskih lastnikov.

Prireditev so med drugim obiskali deželni glavar Kraner, Marjan Podobnik in Tomaž Barada 

Povorka konjenikov, kočij in vozov, ki je potekala od mejnega prehoda Jurij - Langegg do prireditvenega prostora, je bila prava paša za oči obiskovalcev. Samo srečanje konjenikov pa dobra priložnost za tamkajšnje rejce, ki jih je bilo tudi kar nekaj, da so izmenjali znanje in izkušnje. Na prireditvah, ki so bile celo dvojezične, so skozi leta gostili številne visoke goste z obeh strani meje. "Z avstrijske strani naj omenim deželnega glavarja Kranerja kot našega večkratnega gosta. S slovenske strani pa bi izpostavila podpredsednika vlade Marjana Podobnika, ki je na blagoslov prijahal s spremstvom iz Kamnice. Zanimiv je bil tudi obisk športnika Tomaža Barade, ki smo ga v Svečino poslali, da se je naučil jahati, da je lahko prijezdil v Jurij. V sklopu Jurjevanja smo gostili tudi kar nekaj tekem v preskakovanju ovir s konji, v soorganizaciji konjeniškega kluba CATAGO iz Maribora. Žal je v nadaljevanju ta del prireditve zaradi različnih pravnih vzrokov začel upadati, pa tudi zanimanje Avstrijcev se je po vstopu v Evropsko unijo drastično zmanjšalo. Priprava take prireditve v tistem času finančno sicer ni bila težko izvedljiva, a zahteve za pridobitev dovoljenja pa iz leta v leto bolj zahtevne. Mnogokrat smo se morali pogajati in včasih tvegati, saj nekaterih zahtev enostavno ni bilo mogoče izvesti."

Po 15 letih so z blagoslova konj prešli na blagoslov motorjev 

Trampuš nadaljuje, da je bila ena izmed težav prehod konjev čez državno mejo, saj mejni prehod Jurij – Langegg ni bil registriran za prehode živali. Ker je bilo konjev na prireditvi iz leta v leto manj, so iskali rešitev in jo našli nekako v slogu »Legenda ostaja, čaščenje se spreminja«. Da bi nekako obdržali osnovni namen praznika - blagoslov sv. Jurija, so po obeleženi 15-letnici Jurjevanja prešli na blagoslov motorjev, kasneje so se jim pridružili še traktorji oldtajmerji. "Rekli smo, da gre pač za drugačne vrste konjev in na naše veliko veselje se je obneslo. Jurjevanje je večinoma tridnevni praznik, ki je v svoji vsebini vedno združuje verske, kulturne, športno-rekreacijske, promocijske in zabavne vsebine. Navezuje se na god farnega patrona sv. Jurija, ki goduje 23. aprila, in s tem povezano Jurjevo nedeljo. Kadar je god Jurija do srede v tekočem tednu, je Jurjeva nedelja pred 23. aprilom, drugače pa se premakne na naslednji vikend."

[[image_2_article_63860]]

Letošnje Jurjevanje je začrtano kot tridnevna prireditev 

"V sklopu tega večdnevnega praznovanja se dogajajo različne prireditve, od postavitev tematskih razstav do različnih ročnodelskih delavnic, pokušine vin, raznih športnih ter drugih priložnostnih prireditev, od katerih so nekatere postale stalnica. Tako smo celih dvajset let neprekinjeno v okviru Jurjevanja prirejali srečanje frajtonarjev, ki je bila zelo obiskana in poznana prireditev in jo bomo skušali z manjšimi spremembami še prirejati. Letos pa se bomo v okviru Jurjevanja že devetič zapored podali na deveti Jurijev pohod, katerega pohodna pot nas iz Jurija popelje do Mize na meji (pol v Avstriji, pol v Sloveniji) in do znamenitega srčka pri Dreisiebnerju. Pohod je vključen v program pohodov Vinotour in ga pripravimo v sodelovanju z društvom Odriv iz Svečine."

Majda Trampuš razlaga, da so v času covida ostali pri osnutku 29. Jurjevanja, vsebino praznika pa precej skrčili. Potrebovali so tri leta, da so znova zbrali pogum, tako da je letošnje Jurjevanje znova začrtano kot tridnevna prireditev. Začeli bodo v petek, 19. aprila, z otvoritvijo razstave in koncertom tamburaškega orkestra, v soboto, 20. aprila, gredo najprej na pohod po Jurijevi poti, zvečer pa se bodo zabavali z ansamblom Vžig. Na Jurjevo nedeljo, 21. aprila, bodo po sveti maši opravili blagoslov prevoznih sredstev (motorjev, taktorjev in avtomobili oldtajmerji, morda tudi nekaj konjev), temu pa bo sledilo srečanje muzikantov, katerega zasnova je še v pripravi.

[[image_3_article_63860]]

Pripravljajo še dogodke v povezavi z Jurijsko trto in Koncert božilnih pesmi 

Sicer pa v društvu skozi vse leto pripravijo še nekaj manjših prireditev. Med njimi so recimo dogodki, povezani z Jurijsko trto. Začnejo z rezjo v mesecu marcu, nadaljujejo s postavitvijo vaškega klopotca v začetku avgusta in s trgatvijo v začetku oktobra. Gre za potomko Stare trte z Lenta, ki so jo prejeli v dar od mariborskega župana Borisa Soviča ter jo posadili na Jurjevanju v letu 2003. Nadeli so ji krajevni naziv Jurijska trta in od takrat se okoli nje družijo najmanj trikrat na leto.

Prireditev z dolgo tradicijo je tudi koncert božičnih pesmi, ki ga izvedejo na Štefanovo, oziroma 26. decembra. Lanski je bil že 21. po vrsti in zadnjih nekaj let spada v sklop prireditev veselega decembra občine Kungota.

[[image_4_article_63860]]

"Z mladostno zagnanostjo ima društvo vse možnosti, da naše tradicionalne prireditve postanejo še bolj kvalitetne in zanimive"

Ker so na letošnjem društvenem občnem zboru v februarju izvolili novega predsednika, se Majda Trampuš z vodstvenega mesta poslavlja. Ob koncu dodaja, da si nekih posebnih zaslug za razvoj društva ne pripisuje, "saj, če ne bi bilo ljudi (članov), ki so mi vsa ta leta zvesto sledili in stali ob strani, iz vsega ne bi bilo nič.

"Tako, da sem svojim sodelavcem resnično iskreno hvaležna, da so verjeli vame in me podpirali. Brez skromnosti pa mislim, da lahko rečem, da je veliko sedaj tradicionalnih prireditev moja ideja."

"In ko toliko let nekaj počneš, težko kar naenkrat vse pustiš in stojiš ob strani. Tako da ne bom nikamor odšla in bom ostala v društvu, bodo pa moje prioritete verjetno malce drugačne. Poskušala se bom bolj aktivno posvetiti stvarem, ki me veselijo in zanje do sedaj ni bilo pravega časa. Kaj pa mi bo od tega uspelo, bo pokazal čas. V prvi fazi pa bom seveda pomagala novemu predsedniku, da se bo lažje vpeljal v delo ... no, dokler me bo pač potreboval in želel ob sebi. Menim, da je delovanje društva dobro začrtano in utečeno ter daje še veliko možnosti za izboljšanje. Z mladostno zagnanostjo, na katero računam, ima društvo vse možnosti, da naše tradicionalne prireditve postanejo še bolj kvalitetne in zanimive. Ob tem pa je vedno še veliko prostora za nove ideje," zaključuje Majda Trampuš.