V nedeljo, 29. junija, je občinska dvorana na Plintovcu v občini Kungota postala prostor spomina, ponosa in poguma. Pod naslovom Borovnica v Kungoti – Glasba poguma je Domovinski dan zaživel kot poklon vrednotam, ki so danes prepogosto prezrte: spoštovanju zgodovine, odgovornosti do skupnosti in notranji moči narodne zavesti.

Dogodek, ki sta ga v sodelovanju z Občino Kungota pripravila Turistično društvo Zgornja Kungota in Veteransko društvo MORiS, ni bil le kulturna prireditev. Bil je zrel in dostojen opomin, da domoljubje ni fraza, temveč drža. In da svoboda nikoli ni bila samoumevna.

Besede, ki ostanejo

Slavnostni govorci: Srečko Cehnar, veteran vojne za Slovenijo in nekdanji poveljnik enot TO na mejnem prehodu Šentilj, Jože Krajnc, predsednik Turističnega društva Zgornja Kungota, in Rudi Matjašič, podžupan občine Kungota, so v nagovorih poudarili pomen kolektivnega spomina in vloge lokalnih skupnosti v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine. "Skupno sporočilo je bilo jasno: brez poguma posameznikov in brez spoštovanja do preteklosti ni mogoče graditi samozavestne prihodnosti," je med drugim zapisal Rudi Matjašič. 

Glasba kot pričevanje

Umetniški program je oblikoval De Niro AS Orchestra pod okriljem SKUD–FSDP Mati Domovina, ki je z izbranimi skladbami ustvaril čustveno globok in domovinsko obarvan večer. Poseben trenutek je pripadel Tonetu Krkoviču, enemu ključnih akterjev vojne za Slovenijo, ki se je tokrat predstavil v povsem drugačni luči - kot glasbenik in pripovedovalec. Z igranjem na harmoniko in kitaro, z iskrenimi mislimi in z glasbo je dokazal, da se ljubezen do domovine lahko izraža tudi brez besed - skozi melodijo, ton in občutek. Njegov nastop je bil tiho, a močno dejanje spoštovanja.

[[image_1_article_79432]]

Kungota – kraj miru in značaja

Čeprav se leta 1991 na območju Kungote ni streljalo, kraj ni bil zgolj nemi opazovalec. Pokazal je svojo moč drugače: s solidarnostjo, z enotnostjo in z zavestjo o pomenu samostojnosti. V nagovoru je podžupan Matjašič izpostavil prepričanje, da: »Ni svobode brez poguma in ni skupnosti brez spoštovanja. Kungota je bila – in ostaja – ponosen del zgodbe o slovenski osamosvojitvi. Kraj, kjer vrednote niso zbledeli, ampak se prenašajo naprej.«

Veterani – tihi stebri naše prihodnosti

Posebno pozornost je dogodek namenil veteranom vojne za Slovenijo in pripadnikom brigade MORiS, ki so v najtežjih trenutkih s svojo odločitvijo omogočili mir, v katerem živimo danes. A večer ni bil namenjen zgolj hvaležnosti za preteklost, bil je tudi povabilo k razmisleku: Ali še znamo biti ponosni na to, kar smo kot narod dosegli? Ali še znamo ceniti mir in samostojnost? In ali znamo te vrednote predati naprej?

[[image_2_article_79432]]

Pogum brez orožja – dediščina, ki kliče po odgovoru

Dogodek ni imel vstopnine. A njegovo sporočilo ima neprecenljivo vrednost. Pokazal je, da skupnost, ki spoštuje svojo preteklost, lahko pogumno gradi prihodnost. Kungota morda ni bila bojišče, a je bila prostor značaja. Kraj, kjer se ni dvignilo orožje, temveč zavest. Kjer pogum ni nosil uniforme, pa je bil kljub temu prisoten – v srcih ljudi, ki so razumeli, kaj pomeni skupnost in kaj pomeni domovina, je še zapisal Rudi Matjašič. 

"V času, ko se domoljubje pogosto potiska v ozadje ali izrablja v praznih besedah, je Borovnica v Kungoti – Glasba poguma znova spomnila, da so vrednote večne le, če jih živimo. Zgled Kungote naj bo živ dokaz, da vrednote ne pripadajo le preteklosti. Naj bo izziv – za vsakega izmed nas."