Maribor je kot drugo največje slovensko mesto precej raznoliko in multikulturno mesto. V mesto privablja tujce predvsem zaradi izobraževanja, dela ali pogojev bivanja. Tujci v Maribor prinašajo pomemben del lokalne skupnosti, saj prinašajo nek svež in drugačen pogled, številna znanja. Hkrati pa prispevajo k gospodarski in kulturni raznovrstnosti mesta. 

Število tujcev se povečuje

V zadnjem času se je število tujcev v Mariboru povečalo, še posebej so to državljani iz drugih držav Evropske Unije, Balkana ter držav Bližnjega vzhoda.

Kot so nam sporočili na upravni enoti, sicer ne razpolagajo z uradnim podatkom o tem, koliko tujcev živi v Mariboru, vendar pa mesečno na  prejmejo med 900 in 1100 prošenj. Zaradi velikih gneč so tako v mesecu avgustu 2024 uvedli optimalnejšo organizacijo dela in sicer se je sistemiziral samostojen Oddelek za tujce, znotraj le-tega dva referata. S tem se je dosegla večja optimizacija delovnih procesov na delovnem področju tujcev. »V mesecih kot sta september in oktober, v času študijskih obveznosti dijakov in študentov, je upravni organ prejel tudi do 1200 prošenj na mesec. Tujci prihajajo iz različnih tretjih držav in tudi iz Evropske Unije. Še zmeraj prednjačijo državljani Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije in Kosova. Zaradi vojne invazije je upravni organ delež tudi velikega števila prošenj državljanov Ukrajine za ureditev statusa začasne zaščite,« nam pojasnijo na Upravni enoti.

Predvsem se povečuje število prošenj državljanov Indije, Bangladeša, Izraela in Pakistana, ki si urejajo status iz razloga študija na fakultetah. Maribor je vendarle drugo največje študijsko središče in univerzitetno študijsko mesto.

Tujci so zaposleni v različnih panogah

Kot nam pojasnijo na upravni enoti, so po predloženih pogodbah, tujci zaposleni v številnih panogah, od zdravstva, gradbeništva, šolstva, čistilnih servisov, trgovin. »Vsak tujec, kateremu upravna enota izda dovoljenje za začasno prebivanje ali potrdilo o prijavi prebivanja, si mora urediti tudi prijavo začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Tukajšnji upravni organ je v letu 2024 do 12.11 prejel 244 vlog sprejema v državljanstvo RS, na podlagi 10., 12. in 14. člena Zakona o državljanstvu (ZDRS), za katere odločanje v postopkih pridobitve in prenehanja državljanstva je pristojna tukajšnja upravna enota.«

Eden izmed pogojev za sprejem v državljanstvo RS je pogoj, da oseba obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar se dokaže z spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni, ki ga opravi pred komisijo. Kot opravljen pogoj znanja slovenskega jezika se šteje tudi, če je oseba končala osnovno šolo v Republiki Sloveniji, srednjo šolo ali pridobila izobrazbo na VI., VII. ali univerzitetni stopnji. Velja tudi, če je oseba starejša več kot 60 let in dejansko živi v Sloveniji 15 let oziroma vse ostale izjeme, kakor jih določa ZDRS.

Prav tako se tujcem, ki niso državljani Evropske Unije, z namenom hitrejšega vključevanja v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije, brezplačno zagotavlja različne programe učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, pod pogoji, ki so določeni v tem členu, torej opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika, pod pogoji, določenimi v ZTuj-2, programe medsebojnega poznavanja in razumevanja s slovenskimi državljani, informiranje v zvezi z njihovim vključevanjem v slovensko družbo.

Večina tujcev biva v najemniških stanovanjih

Po Zakonu o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) morajo tujci urediti prijavo začasnega prebivališča v roku 8 dni od vročitve izdanega dovoljenja za prebivanje oziroma naselitve na območju Republike Slovenije. Prebivajo v večini najemnih stanovanj.

Težave tujcev pri izobraževanju

Šole se spopadajo z vključevanjem učencev tujcev na različne načine, odvisno od državne politike, lokalnih virov in pristopov k izobraževanju. V večini primerov je cilj omogočiti uspešno integracijo otrok priseljencev v izobraževalni sistem in širšo skupnost.

Kot nam pove ravnateljica Tretje gimnazije Maribor Marija Lešer, se na njihovi šoli spopadajo predvsem s problematiko, da so tujci, ki pridejo v Slovenijo, vključeni direktno v proces pouka brez znanja učnega jezika. Zanje bi bilo veliko lažje, če bi bilo zakonsko urejeno, da imajo pred vstopom v srednjo šolo ali tudi v OŠ možnost vsaj enoletnega učenja jezika. To predstavlja velik zalogaj tako za učenca oziroma dijaka kot tudi za učitelje. Sicer so učencem oziroma dijakom nudene ure slovenščine kot jim narekuje ministrstvo, hkrati pa imajo določene prilagoditve pri samih ocenjevanjih znanja. »Učitelji tako pomagajo po svojih najboljših močeh, da je za učence situacija čim manj stresna«, še dodaja ravnateljica. Čeprav se šole trudijo zagotavljati podporo, se v praksi še vedno soočajo z različnimi izzivi, kot so pomanjkanje virov, velika jezikovna raznolikost ter potrebe po dodatnem usposabljanju učiteljev. Vse te strategije pomagajo ustvariti šolsko okolje, ki je prijazno za učence tujce in spodbuja njihovo vključevanje v družbo.

Župan si želi multikulturno mesto

Tudi mariborski župan Saša Arsenovič je pred dnevi za srbski medij izpostavil, da je tudi sam ponosen na svoje poreklo (njegov oče je Srb, mama Slovenka op.) in da se v njem prepletajo kultura in vrednote iz prostora bivše Jugoslavije ter nekdanje Avstro-Ogrske. Vse to pa si želi tudi za Maribor. »Rad bi, da bi bil Maribor multikulturen, v najboljšem pomenu besede.«

Tujci v Mariboru prinašajo tako novo znanje, energijo ter prepletanje različnih kultur, kar pomaga izoblikovati bolj dinamično in odprto skupnost. Z vključevanjem tujcev, Maribor krepi svojo podobo kot mesto, kjer se prepletajo različne kulture in tradicije, kar prispeva k njegovi gospodarski in kulturni rasti.