V UKC Maribor, na oddelku Centra za transfuzijo, sta danes Branko Sever iz Zgornje Kungote in Rozina Topolovec iz Cerkvenjaka, že stotič darovala kri. Ob tem sta razkrila predvsem zakaj sta se odločila za to plemenito dejanje, ter kaj bi svetovala ljudem, ki se morda želijo odločiti za krvodajalstvo v prihodnosti.

Darovati je pričel že v mladosti

58-letni Branko Sever iz Zgornje Kungote, je povedal, da je kri pričel darovati že pred davnimi leti, ko je stal še stari transfuzijski blok in je že zahajal v službo. Prav tam so organizirali krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležil, od takrat dalje, pa je to postalo zanj nekaj samoumevnega.

[[image_1_article_85393]]

Sčasoma v darovanju krvi ni videl nič posebnega, temveč zgolj željo, da se pomaga ljudem, še zdaleč pa ne zaradi prostega dneva ali pa kranjske klobase.  Ko smo ga povprašali ali bo z darovanjem krvi še nadaljeval, je odločno pritrdil, mladim pa svetuje, naj ne oklevajo, temveč naj to preprosto storijo, saj ni nič groznega.

Zaloge so zadovoljive, za darovanje se odloča vedno več mladih

Dr. Biserka Dvoršič, specialistka transfuzijske medicine, je razkrila, da so trenutno zaloge krvi zadovoljive, veseli pa jo tudi odziv mladih na dijaške krvodajalske akcije. Stokratnikov, oziroma vitezev, ki so darovali kri že stokrat, se je v letih nabralo že kar nekaj, prevladujejo pa predvsem moški. Ob enkratnem darovanju krvi, darovalcem odvzamejo 450 ml krvi, ter nekaj krvi, ki je potrebna za nadaljnje preiskave, tako da je končna številka okoli pol litra krvi za vsakega darovalca.

[[image_2_article_85393]]

Pri darovalcih je zelo pomembna predvsem volja in pa seveda zdravje, saj se pri vsakokratnih darovanjih vedno opravi pregled in pogovor pri zdravniku, da se oceni, če je darovanje varno za krvodajalce, prav tako pa seveda za prejemnike.

Glede pomanjkanja krvi, je Dvoršič izpostavila sodelovanje z Rdečim križem, s katerim ohranjajo dinamično ravnovesje. V primeru večje porabe, se v sodelovanju z Rdečim križem pozove več krvodajalcev, tako da se ohranja ravnovesje in ne prihaja do pomanjkanja krvi. Število mladih krvodajalcev se veča, še posebej uspešne pa so krvodajalske akcije na terenu, saj je mnogim lažje darovati kri v domačem okolju.

Kri je darovala stotič in zadnjič

65-letna Rozina Topolovec je v UKC Maribor kri darovala še zadnjič. Po stotih odvzemih krvi, z nekaj vmesnimi pavzami, je povedala, da krvi v prihodnje več ne bo darovala, saj ni več najmlajša. Kri je prvič darovala novembra leta 1979, prvič in zadnjič, pa je kri darovala v UKC Maribor.

[[image_3_article_85393]]

Za darovanje krvi se je odločila tudi zaradi staršev, ki sta bila prav tako krvodajalca. Glede na to, da lahko s tem nekomu rešiš življenje, smatra, da krvi ne bi smeli darovati za denar, saj je to prostovoljno dejanje in gre za dobrodelni namen. Ob darovanju krvi se nikoli ni slabo počutila, mladim pa polaga na dušo, naj se ne ozirajo na druge, temveč odločijo za darovanje.

"Kdor namerava darovati kri, naj daruje s srcem, ne pa za denar."

Ob zaključku je vitezinja Topolovec priznala, da bi lahko država ali pa občine boljše poskrbeli za krvodajalce, tudi s kakšnimi ugodnostmi namesto prostega dneva in kranjske klobase. Ena izmed idej, kako bolje poskrbeti za krvodajalce, bi bil organiziran enodnevni izlet, kjer bi se lahko malo poveselili ali pa da bi krvodajalci, glede na to, koliko so prispevali k reševanju življenj, imeli tudi kakšne ugodnosti pri zdravstvenih storitvah.