Koroška cesta je od nedelje že delno zaprta. Na območju med Prežihovo in Strossmayerjevo ulico je urejen enosmerni promet, od nedelje, 6. septembra pa bodo za promet v celoti zaprli še del od Strossmayerjeve ulice do Glavnega trga. Zapora bo skupaj tako trajala štiri tedne – do 27. septembra.
 
Zapora je med stanovalci Koroške ceste, prebivalci središča mesta in tistimi, ki se po njej vsakodnevno vozijo, sprožila številne burne odzive. V Mariborski kolesarski mreži so zato pripravili okroglo mizo, na kateri so predstavili razloge za zaprtje.
Koroška cesta še zmeraj ostaja odprta za javni potniški promet, taksije, stanovalcem in dostavi.
»Zavedamo se, da ima Koroška cesta za Mariborčane poseben čustveni pomen,« je na okrogli mizi dejal Marjan Lep iz mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Kot je pojasnil, je štiritedenska zapora namenjena posebnim meritvam, kaj se dogaja s prometom pred in po zapori. V prihodnosti namreč nameravajo staro mestno jedro, po vzoru drugih evropskih mest, zapreti za promet. V prihodnjih tednih bodo strokovnjaki tako preverjali, če je v trajno zaprtje smiselno vključiti tudi Koroško cesto.
Za nov režim potrebujejo 16 dni
Po besedah Lepa, bodo vozniki, da se navadijo na nov prometni režim, potrebovali od 16 do 19 dni. V tem času bo v okoliškem prometu prišlo do prerazporeditev, pri čemer predvidevajo, da se bo od 20 do 40 odstotkov poti po Koroški sedaj opravilo peš.
Dnevno 18-tisoč vozil
Da je Koroška cesta s prometom trenutno preobremenjena, meni tudi Tomislav Trbušić iz Marproma. Kar tretjina mariborskih avtobusnih linij namreč poteka po Koroški, kar v praksi pomeni okrog 12 avtobusnih voženj na uro. Po zadnjih podatkih Koroško cesto dnevno prevozi do 18-tisoč vozil, od tega 98 odstotkov osebnih vozil. Zadnje meritve so pokazale tudi, da je več kot polovica voznikov na tem odseku vozila prehitro, najvišja izmerjena hitrost pa je v preteklem mesecu znašala 89 kilometrov na uro.
Zaprtje ob neprimernem času
Je pa pomisleke glede zaprtja izrazil prometni in gradbeni strokovnjak Samo Medved, ki meni, da je bila zapora »uvedena grobo in ob neprimernem času«. Igor Kos iz kabineta župana je ob tem opozoril, da gre zgolj za testno ureditev, katere osnovni namen je ugotovitev, kaj se bo ob tem zgodilo s prometom in ali se bodo težave pokazale morda kje drugje. Prav zato, ker voznikom ne želijo sugerirati alternativnih rešitev, tudi ne bodo posebej obveščali o morebitnih obvozih.
Končni cilj tovrstnih ukrepov je zapiranje starega mestnega jedra, je izpostavil predstavnik mariborske občine Igor Kos.
Strokovnjaki za promet predvidevajo, da se bo promet, ki je doslej potekal po Koroški cesti, sedaj prerazporedil na druge ulice ali na drug način mobilnosti. Trbušić je ob tem dodal, da morajo v skladu s temi cilji povečati tudi atraktivnost javnega potniškega prometa.
Staremu mestnemu jedru želimo omogočiti normalen razvoj, so na okrogli mizi razložili strokovnjaki. Dejstvo je namreč, da je imela Koroška cesta za spremembo in razvoj 15 let časa, a se ni spremenilo nič, kvečjemu je zgolj stagnirala, so še dodali.
Opažanja in mišljenja glede zaprtja so izrazili tudi občani. Član Mestne četrti Center Eduard Fleisinger je goste okrogle mize pozval, naj nikar ne zapirajo za promet ceste, ki je stoletja služila svojemu namenu. Hkrati je izpostavil, da bi se promet lahko preusmeril v druge dele mesta, ki so že zdaj preobremenjeni z vozili.
Stanovalka Koroške ceste Jožica Levstik pa je poudarila, da je že po nekajdnevni zapori moč opaziti spremembo. »Stanovalci Koroške ceste lahko končno odpremo okna,« je dejala.