Stacionarni merilniki hitrosti (radarji), bodo od 11. avgusta naprej zaostrili nadzor hitrosti na treh najbolj kritičnih občinskih cestah. Po večmesečnem testnem obdobju, ko kazni še niso bile izrečene, se bo zdaj situacija drastično spremenila.

V testnem obdobju ogromno kršitev

Rezultati testnega obdobja sicer kažejo zaskrbljujoče podatke: na Gorkega ulici, kjer je omejitev 30 km/h, je kar 51 % voznikov prekoračilo hitrost. Med najhujšimi primeri je bilo celo 6 voznikov, ki so tik ob največji osnovni šoli, ki jo obiskuje več kot 700 otrok, vozili med 81 in 90 km/h. Podobna slika je tudi na ostalih dveh lokacijah, torej na Čufarjevi cesti (omejitev 40 km/h) in Gosposvetski cesti (omejitev 50 km/h).

Na Gorkega ulici, kjer je omejitev 30 km/h, je radar zabeležil 186.362 vozil - kar 51 odstotkov voznikov je vozilo prehitro. Povprečna hitrost je znašala 31 km/h, najvišja pa kar 83 km/h. Kar 13 voznikov je omejitev prekoračilo za več kot 50 km/h, 6 voznikov pa je vozilo celo med 81 in 90 km/h - v bližini šole, ki jo obiskuje 750 otrok.

Če bi bili radarji že v realnem delovanju, bi: 85 voznikov izgubilo vozniško dovoljenje, 130 voznikov prejelo kazni med 500 in 1.200 evrov, 16.000 prekrškov bi pomenilo globe po 130 evrov s 3 točkami, in skoraj 85.000 prekrškov bi bilo sankcioniranih z globo 40 evrov.

Po potrebi bodo radarji nameščeni tudi na drugih lokacijah

Sam sistem deluje tako, da se en merilnik hitrosti izmenično premika med tremi ohišji, vozniki pa ne vedo, kje je aktivna merilna naprava. Na ta način želijo pristojni zagotoviti maksimalno učinkovitost in nepredvidljivost nadzora. "Nikakor ne želimo delati nekih inkasantskih con, vendar res želimo prispevati k večji prometni varnosti" je pred časom pojasnil Andraž Mlaker, vodja Urada za komunalo, promet in prostor pri MO Maribor. Prav zaradi tega bodo vozniki pred območjem merjenja jasno opozorjeni z ustrezno prometno signalizacijo, ki je že nameščena.

Izbor lokacij je nastal na podlagi podrobne Študije za vzpostavitev nadzora hitrosti, ki jo je izdelala Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Ta je upoštevala prometne obremenitve, bližino šol, vrtcev in domov za starejše, statistične podatke o prometnih prekrških in nesrečah ter policijsko evidenco. Študija je na podlagi teh kriterijev identificirala 16 kritičnih točk, radarji pa so bili zaenkrat postavljeni na prvih treh. Po potrebi bodo radarji nameščeni tudi na preostalih lokacijah.

Kaj čaka voznike?

Od jutri, torej od 11. avgusta, bodo prekrški avtomatsko evidentirani in predani v obravnavo Medobčinskemu redarstvu, ki mora v skladu z zakonodajo postopek začeti v 30 dneh. Kazni bodo obsegale globe do več sto evrov, točke in v skrajnem primeru tudi odvzem vozniškega dovoljenja.