Srečanje, ki je v Maribor privabilo več kot 60 dijakov iz 21 slovenskih srednjih šol, je z nagovorom odprl župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič, ki je poudaril, da Maribor ni le mesto tradicije, temveč tudi mesto kulture, športa in kreativnih industrij. Mlade pa je ob tem pozval, naj uživajo v našem univerzitetnem mestu in se vanj radi vračajo, morda tudi kot študenti.

[[image_1_article_87292]]

Namen je druženje in preverjanje poglobljenega znanja

Mag. Jana Ravbar, višja svetovalka I na Centru RS za poklicno izobraževanje nam je medtem razložila, da je Ekonomijada strokovno srečanje za dijake izobraževalnega programa ekonomski tehnik, ki ga organizirajo šole s področja ekonomije. "Namen tekmovanja je druženje ter preverjanje poglobljenega ekonomskega znanja dijakov. Tekmovalci rešujejo naloge s področja marketinga, podjetništva in ekonomike. Pogosto pa vključuje tudi praktične primere iz realnega okolja," je pojasnila in ob tem dodala, da Ekonomijada spodbuja analitično razmišljanje, reševanje problemov in uporabo timskega dela ter da "tekmovalci pridobijo priznanje, ki jim koristi pri nadaljnjem izobraževanju in karieri".

"Ekonomijada je pomembna, ker povezuje izobraževanje z realnimi potrebami gospodarstva in spodbuja podjetnost med mladimi," je povzela sogovornica.

Od teorije k praksi

[[image_4_article_87292]]

Ekonomijada, ki ima sicer korenine že v letu 1952, se je skozi desetletja prelevila iz športnega tekmovanja v sodobno stičišče poslovnih idej in mreženja. In čeprav ne gre več za športno tekmovanje, osrednji del programa kljub temu ni potekal v šolskih klopeh, ampak na terenu. "Želimo si, da mladi domov odnesejo nova znanja," sta pojasnili organizatorki dogodka Iva Raičevič in Karmen Vaupotič.

Program je bil ravno iz tega razloga zasnovan zelo praktično. Za začetek so v goste povabili direktorico podjetja Varis, ki je skozi intervju delila svoje izkušnje iz poslovnega in osebnega življenja. Za 63 gostov pa so pripravili tudi "Escape Room" po Mariboru. Dijaki so sodelovali v devetih skupinah, reševali interaktivne kvize s pomočjo aplikacije in opravili intervjuje v podjetjih, kjer so spoznali različne podjetniške zgodbe. Dotaknili pa so se tudi tudi podjetniškega izziva, za katerega so pripravili 90-sekundni "pitch" (kratko predstavitev), ki so ga po vrnitvi predstavili vsem obiskovalcem.

[[image_3_article_87292]]

"Dijake smo med seboj pomešali tako, da se prej niso poznali, zato sta bili njihovo timsko delo in komunikacija ključnega pomena. Na podlagi spoznavanja podjetnikov pa so oblikovali tudi pravo podjetniško idejo in se potegovali za lepe nagrade," sta še dodali.

Kompetence, ki jih umetna inteligenca ne more nadomestiti

Ravnateljica SEŠG Maribor mag. Andreja Zver Dobaj je ob tem poudarila, da so prav takšni dogodki ključni za razvoj mladih. "Teoretično znanje se danes hitro spreminja in ga je z umetno inteligenco možno priklicati z enim klikom. To, da se znamo poslušati, imeti ideje, prepričati drugega in argumentirati, pa so kompetence 21. stoletja. Skoraj ni več delovnega mesta, kjer bi človek osem ur sedel sam v pisarni; prihodnost je v timskem delu," je pokomentirala sogovornica.

Ob tem se je dotaknila tudi zgodovine Ekonomijade: "Prva Ekonomijada je bila leta 1952 v Celju, že drugo pa smo gostili v Mariboru. Tradicionalno je potekala maja, okoli dneva mladosti, in je trajala tri dni. Takrat je bila bolj športno obarvana, tekmovali pa so tudi v strojepisju in stenografiji. Danes dogodek traja le en dan, poudarek pa je na reševanju izzivov v mešanih skupinah."

[[image_2_article_87292]]

Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor praznuje 100. obletnico delovanja

Gostovanje Ekonomijade je sicer le eden izmed dogodkov ob stoletnici Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, praznovanje jubileja pa se bo nadaljevalo čez celo leto. Kot je razložila ravnateljica, bo med najbolj izstopajočimi dogodki avgustovska kolesarska tura, kjer bodo učitelji in dijaki obiskali vse ekonomske šole po Sloveniji, pot pa sklenili v Kopru. Vrhunec pa bo šola doživela 19. septembra s slavnostno akademijo v mariborskem gledališču.

"Na tako dolgo tradicijo smo izjemno ponosni. 19. avgusta 2026 bomo obeležili 100. obletnico, odkar je šola v Mariboru postala državna in štiriletna. Vendar je šola obstajala že 50 let pred tem; najprej je bila zasebna, ustanovili pa so jo trgovci. Sprva je bila dvoletna, kasneje pa troletna. Trgovsko in ekonomsko srednješolsko izobraževanje ima tako v Mariboru pravzaprav že 150-letno tradicijo. To se mi zdi resnično pomembna obletnica. Kot ravnateljica sem prepričana, da je tradicija ključna, saj se iz nje lahko učimo in na njej nadgrajujemo znanje - to je tista pika na i. Tradicija ti podeli tudi nekakšno samozavest in zavezo za prihodnost," je zaključila ravnateljica.

[[image_5_article_87292]]