Šentilj

Koliko starejših je sprejelo e-oskrbo?

Gabrijel Toplak, 24.01.20 ob 05:00

Oskrba na daljavo s pomočjo napredne tehnologije starejšim, invalidom ali bolnikom dovoljuje, da več časa ostanejo v domačem okolju in so obenem samostojnejši, medtem ko njihovim svojcem precej olajša skrb. Pa se zanjo odločajo? Preverili smo pri občinah, ki so E-oskrbo svojim občanom subvencionirale.

Če je t. i. oskrba na daljavo oziroma na domu za starejše, invalide in tudi bolnik v tujini že precej razširjena, se tudi pri nas čedalje več oseb, ki so potrebne tovrstne pomoči, odloča za takšen servis. Še posebej, ker je bilo na začetku lanskega leta v Sloveniji več kot 400.000 starejših od 65 let in kar tretjina omenjene populacije naj bi po javno dostopnih podatkih vsaj enkrat letno padla.

In prav E-oskrba, storitev za starejše, lahko marsikomu omogoči, da lahko tudi jesen svojega življenja čim dlje časa kakovostno preživijo v svojem domu, saj jim komunikacijski del naprave omogoča, da lahko v primeru, če potrebujejo pomoč, to v čim krajšem času tudi dobijo.

V uredništvu spletnega medija Maribor24.si smo med drugim preverili, kako se je ta storitev prijela v tukajšnjih okoliških občinah in kakšne so njihove izkušnje, obrnili pa smo se tudi na pristojno ministrstvo.

V teku pilotni projekt 

Urška Štorman iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za zdravje, je povedala, da so aprila lani objavili javni razpis Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. »Glavni namen pilotnega projekta je vzpostavitev in delovanje enotne vstopne točke, testiranje nove ocenjevalne lestvice za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, usposabljanje novih kadrov, brezplačno izvajanje novih storitev v skupnosti in testiranje elektronske podpore procesom,« je pojasnila Štormanova. Analiziranje in neodvisno zunanjo evalvacijo pilotnih projektov izvaja zunanji evalvator, rezultati pa bodo znani ob koncu projekta.

»Ključno pri načrtovanju bodočih rešitev je, da odgovarjajo na potrebe državljanov, so dostopne in dosegljive.«

»Sicer pa so pilotni projekti na splošno namenjeni iskanju možnosti optimalnih rešitev pri načrtovanju ter izvajanju sistemskih rešitev in kot taki ne morejo dati nezadovoljivih rezultatov,« je dodala Štormanova.
Na vprašanje, kaj bo prinesla nova storitev oziroma novi zakon o dolgotrajni oskrbi za starejše, odgovarja: »Ključno pri načrtovanju bodočih rešitev je, da odgovarjajo na potrebe državljanov, so dostopne in dosegljive, ter da bodo državljani, ki ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, imeli možnost izbire med različnimi oblikami storitev in pravic, ki bodo v večji meri financirane iz javnih virov. Predvsem bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic.«

Enostaven in hiter klic na pomoč

Telekom Slovenije je v letu 2017 razvil in javnosti predstavili storitev E-oskrba, modularno rešitev oskrbe na daljavo, ki se na enostaven način prilagaja potrebam uporabnika in mu 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči. »Storitev E-oskrba starejšim, invalidom in ostalim pomoči potrebnim omogoča samostojnejše in bolj neodvisno bivanje na domu, hkrati pa tudi svojcem močno olajša skrb za bližnje. Na ta način E-oskrba preprečuje prezgodnji odhod v institucionalno varstvo, preprečuje nepotrebne smrti zaradi padcev v domačem okolju, saj oskrbovancem skrajša čakanje na pomoč v primeru padca oziroma slabosti in zmanjša posledice padca (tudi, kadar uporabnik sam ne more poklicati na pomoč) ter zagotavlja učinkovitejšo rabo virov socialnega varstva, namenjenih oskrbi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zato storitev E-oskrba opredelilo kot socialno-varstveni servis in Telekomu Slovenje izdalo licenco za njegovo izvajanje. Prav tako je bila storitev E-oskrba v okviru izmenjave izkušenj med državami EU (npr. program HoCare, program HOPE) prepoznana kot mednarodni primer dobre prakse,« je sporočila Nataša Osolnik iz tamkajšnje službe za odnose z javnostmi.

V Sloveniji zaradi posledic padcev umre več kot 500 ljudi letno

Slovenija sicer pri razširjenosti oskrbe na daljavo močno zaostaja za razvitimi državami, dodaja Osolnikova, kjer storitev E-oskrbe financirajo države oziroma občine, predpisujejo pa jo zdravniki glede na tveganje posameznika za padec oziroma slabost.

»E-oskrba preprečuje prezgodnji odhod v institucionalno varstvo, preprečuje nepotrebne smrti zaradi padcev v domačem okolju.«

»Tako, na primer, E-oskrbo v državah EU uporablja okoli 10 % prebivalstva, starejšega od 65 let, medtem ko v Veliki Britaniji oskrbo na daljavo uporablja več kot 16 % prebivalstva, starejšega od 65 let. V Sloveniji zaradi posledic padcev umre več kot 500 ljudi letno. Pri tem veliko starejših umre zaradi padcev v domačem okolju in predolgega čakanja na pomoč, ki traja v povprečju več kot 18 ur,« je dejala Osolnikova. Problematika varnega bivanja starejših v Sloveniji na svojem domu je precejšnja, zato je po njihovih ugotovitvah zanimanja za E-oskrbo veliko, interes pa izražajo tako starostniki in njihovi svojci kot občine, ki želijo svojim krajanom zagotoviti čim bolj prijazno bivalno okolje. »Z namenom, da bi bila E-oskrba čim bolj dostopna, v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije uspešno izvajamo projekt Varni in povezani na domu, v okviru katerega skupaj z občinami zagotavljamo (so)financiranje storitve. V projekt se je do sedaj vključilo že več kot 36 občin. Naša storitev E-oskrba se testira tudi v okviru nacionalnega pilota Dolgotrajne oskrbe v občinah Celje, Krško in Dravograd,« še pravi Osolnikova.

Že nadgradnja storitev oskrbe in zdravja na daljavo

Skupaj s partnerji so v letu 2019 uvedli tudi nadgrajeno storitev oskrbe in zdravja na daljavo, ki zdravstvenemu osebju omogoča spremljanje in analizo stanja bolnikov na daljavo ter pravočasno ukrepanje. »Sistem je v okviru klinične študije testiralo več kot 100 pacientov in zdravstvenih delavcev, razvite rešitve pa prinašajo dobre rezultate zdravljenja še posebej pri obvladovanju kroničnih bolezni, kot so kronično srčno popuščanje, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen in visok krvni tlak. Pri tem je zelo pomemben tudi osebni vidik storitev zdravja na daljavo, saj stalen nadzor nad boleznijo daje bolnikom občutek večje varnosti, s tem pa tudi samostojnosti in bolj kakovostnega življenja z boleznijo. Prav opolnomočenju in aktivni vlogi bolnikov namenjajo sodobne družbe veliko pozornosti,« je pojasnila Osolnikova.

 »Zelo pomemben je tudi osebni vidik storitev zdravja na daljavo, saj stalen nadzor nad boleznijo daje bolnikom občutek večje varnosti, s tem pa tudi samostojnosti in bolj kakovostnega življenja z boleznijo.«

Sogovornica je nadaljevala, da so do sedaj doseženi rezultati in odzivi pilotne vzpostavitve sistema oskrbe in zdravja na daljavo nadvse vzpodbudni, je pa za uvedbo celostnih sistemskih rešitev potrebna tudi aktivna vloga države. Uvedba tovrstnih storitev na državni ravni bi državi, tako Osolnikova, zagotovila racionalnejšo rabo virov zdravstvenega in socialnega varstva, vendar pa je na tem področju nujno potrebno urediti zakonodajo in postaviti regulatorne okvirje. »Z zanimanjem spremljamo aktivnosti ob uvedbi zakona o dolgotrajni oskrbi, pri čemer lahko s strokovno javnostjo in državnimi organi delimo naše izkušnje. Po mnenju strokovnjakov bi namreč storitve oskrbe in zdravja na daljavo morale biti dostopne vsem državljanom, tako da jih ne bi obravnavali le v okviru zdravstvenih oziroma socialnih ustanov. Izkušnje iz tujine, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, kažejo, da so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali med 22 do 32 odstotkov,« je zaključila Osolnikova.

Varovalni telefon z zaslonom na dotik

V okviru mednarodnega projekta i-evAAlution nastaja paket pametnih rešitev, ki je denarno podprt v okviru programa AAL ter ga sofinancirata ministrstvo za javno upravo in Evropska komisija, naj bi veliko starejšim omogočil daljše samostojno bivanje doma. Starejši, ki želijo dalje samostojno živeti v lastnem domu, k temu lahko pomaga tudi razvoj tehnologije. Mednarodni evropski projekt i-evAAlution bo namreč starejšim ponudil komplet pametnih rešitev, ki podaljšujejo samostojnost in omogočajo več varnosti v lastnem domu.

Paket nastaja v domeni slovenskih partnerjev, podjetja Eurotronik Kranj in Centra za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, vsebuje več koristnih pripomočkov. Razvili so varovalni telefon z zaslonom na dotik, ki uporabniku preprosto in prijazno dovoljuje komunikacijo z družino in pomoč kontaktne osebe. Avstrijski partner pa je razvil varnostno uro, ki uporabniku ob padcu omogoča vzpostavitev stika v nujnih primerih, saj se samodejno sproži alarm. Vključeni so tudi senzorji, ki opozarjajo na nepravilnosti v vsakodnevni rutini.

Samostojno in varno življenje

V Rušah razpolago 50 paketov

In kako se je E-oskrba prijela med uporabniki? V občini Ruše je občinski svet v letu 2018 sprejel pravilnik o subvencioniranju socialno varstvene storitve socialnega varstva, v katerem so določeni upravičenci, pogoji, merila in postopek za uveljavljanje ter prejemanje subvencije. »Na podlagi pravilnika občina izvede javni razpis,« so sporočili iz urada ruške županje Urške Repolusk.

V občini Ruše imajo na razpolago 50 paketov od tega je 30 paketov namenjenih občanom, ki so v slabšem socialnem položaju, kar pomeni, da se bo subvencioniral znesek v celoti v višini 25 evrov, ostalim pa bo občina subvencionirala 10 evrov. Trenutno je vključenih 15 uporabnikov, od tega  6 paketov po 10 evrov in 9 po 25 evrov.

Namen javnega razpisa je omogočiti upravičencem pomoč pri kritju stroškov E-oskrbe, ki so izbrani na podlagi meril in kriterijev za vrednotenje prispelih vlog, ki so določeni v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj mora za prijavo na javni razpis izpolnjevati več pogojev: stalno prebivališče mora imeti na območju občine in tudi dejansko bivati tam, starejši mora biti od 65 let (za starejšega od 65 let se šteje, kdor v letu razpisa dopolni 65 let), prav tako pa je treba izpolnjevati po enega od dveh navedenih kriterijev, in sicer bivanjske okoliščine (osebe, ki bivajo same ali so osebe, ki bivajo s partnerjem, ki tudi sam potrebuje pomoč v vseh življenjskih aktivnostih) ter zmožnost samostojnega bivanja na domu in potrebe po pomoči (osebe s težjimi kroničnimi boleznimi, invalidne osebe ali osebe s starostnimi znaki, ki jih navedejo sami oziroma njihovi svojci – znaki demence – ali so bolniki po težjem operativnem posegu).

»Na ta način lahko občina svojim občanom omogoči bolj varno in kakovostno bivanje na njihovem domu, s tem pa se odloži tudi odhod v institucionalno varstvo. Storitev koristniku omogoča samostojno in varno življenje, njegove svojce pa razbremeni vsakodnevnih skrbi. Storitev E-oskrba je napredna rešitev, ki se enostavno, brez večjih vlaganj ter posegov, prilagaja potrebam uporabnika ter njegovemu bivališču. Učinkovito podpira bivanje starejših, invalidov, bolnikov s kroničnimi boleznimi, bolnikov po težjih operativnih posegih in oseb z demenco pri samostojnejšem bivanju na njihovem domu. 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči,« razložijo.

»Glede na to, da se novi zakon o dolgotrajni oskrbi zakon pripravlja že nekaj let in je predvideno več različnih scenarijev, težko rečemo, kaj bo to pomenilo za občine. Vsi si želimo, da se to področje čim prej in čim bolj celostno uredi ter da ne bo predstavljajo večje breme za občinske proračune«

V občini Ruše imajo na razpolago 50 paketov od tega je 30 paketov namenjenih občanom, ki so v slabšem socialnem položaju, kar pomeni, da se bo subvencioniral znesek v celoti v višini 25 evrov, ostalim pa bo občina subvencionirala 10 evrov. Trenutno je vključenih 15 uporabnikov, od tega  6 paketov po 10 evrov in 9 po 25 evrov. Tudi v letošnjem letu bo na občinski spletni strani objavljen javni razpis, občani pa se za informacije glede možnosti subvencioniranja storitve E-oskrba na svojem domu lahko pozanimajo tudi neposredno na občini.

SOS telefon občanom Ruš omogoča takojšen stik z zdravstveno asistenco 24 ur na dan, vse dni v letu. Možna je tudi nadgradnja osnovnega paketa z detektorjem dima in izliva vode, ki pa jo uporabnik, če se odloči za tako imenovani premium paket doplača. SOS-gumb je uporabnikom na voljo prek mobilnega ali stacionarnega terminala, ki se ob klicu poveže s klicnim centrom, kjer klic sprejme usposobljen operater. Ta oceni, kakšno pomoč potrebuje klicatelj, in obvesti bodisi nujno medicinsko pomoč, če je treba, na pomoč pokliče tudi policijo, gasilce, o dogodku obvesti svojce oziroma osebe, ki jih uporabnik navede za obveščanje. Če takojšnja pomoč ni nujna, operater lahko vzpostavi stik z zdravnikom specialistom splošne medicine, ki bo klicatelju lahko v trenutku pomagal.

»Glede na to, da se novi zakon o dolgotrajni oskrbi zakon pripravlja že nekaj let in je predvideno več različnih scenarijev, težko rečemo, kaj bo to pomenilo za občine. Vsi si želimo, da se to področje čim prej in čim bolj celostno uredi ter da ne bo predstavljajo večje breme za občinske proračune,« so sklenili v uradu ruške županje.

V Šentilju pričakujejo, da bo E-oskrba tudi del storitev sofinanciranih z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi

Ines Jurić, strokovna sodelavka na občini Šentilj, pojasnjuje, da so med prvimi pristopili k storitvam E-oskrbe, s katero so starejšim občanom omogočili možnost ostati dlje na svojih domovih. »Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je storitev E-oskrba tudi opredelilo kot socialnovarstveni servis, Telekomu Slovenje pa izdalo licenco za njegovo izvajanje. Pričakujemo, da bo E-oskrba tudi del storitev za starejše občane, ki bodo urejena in sofinancirana z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi,« poudarja Jurićeva.

Na podlagi javnega razpisa junija 2018 so v šentiljski občini omogočili občanom starejšim od 70 let pridobiti subvencijo mesečno 10 evrov, kar je slaba polovica stroška uporabe osnovnega sistema E-oskrbe. V tem času smo odobrili dve subvenciji.

Na podlagi javnega razpisa junija 2018 so v šentiljski občini omogočili občanom starejšim od 70 let pridobiti subvencijo mesečno 10 evrov, kar je slaba polovica stroška uporabe osnovnega sistema E-oskrbe. V tem času smo odobrili dve subvenciji.

»Na domu uporabnika se preprosto in brez dodatnih posegov namesti oprema, ki omogoča hiter in enostaven klic na pomoč v asistenčni center. Uporabnik klic sproži zgolj s pritiskom na gumb na obesku ali na varovalni enoti, ki je nameščena na lahko dostopnem mestu. Posebna dodana vrednost pa je, da rešitev vključuje tudi sodobno senzorsko opremo, ki omogoča, da se obvestilo v asistenčnem centru in pri svojcih sproži tudi, ko uporabnik sam ne more pritisniti na gumb, kar je še posebej pomembno ob nenadni slabosti, nezavesti ali padcu uporabnika,« razloži Jurićeva.

»Občina Šentilj je že sedaj veliko postorila za starejše občane, vzpostavili smo zelo aktiven Medgeneracijski center, omogočamo prevoz hrane na dom in omenjeno E-oskrba. Hkrati se vsako leto povečuje število doplačil domskega varstva našim občanom, ki tega sami ne zmorejo in razliko do polne cene krije občina«

Na občini Šentilj pa od novega zakona o dolgotrajni oskrbi pričakujejo, da bo čim prej sprejet in zagotovil vire financiranja storitev za oskrbo starejših občanov. »Od vzpostavitve dnevnih centrov, ustrezne pomoči na domu in primerno domsko varstvo. Občina Šentilj je že sedaj veliko postorila za starejše občane, vzpostavili smo zelo aktiven Medgeneracijski center, omogočamo prevoz hrane na dom in omenjeno E-oskrba. Hkrati se vsako leto povečuje število doplačil domskega varstva našim občanom, ki tega sami ne zmorejo in razliko do polne cene krije občina,« je sklenila Jurićeva.

V Dupleku sistema E-oskrbe še nimajo vzpostavljenega

O projektu pa šele razmišljajo v občini Duplek, kjer pravijo: »Sistema E- oskrbe zaenkrat še nimamo vzpostavljenega, vendar o njem razmišljamo in spremljamo dogajanje na trgu, kjer nastajajo paketi pametnih rešitev. Omenjeni mednarodni projekt je eden izmed rešitev, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo na tržišču.

Sredstva za izvajanje Pomoči na domu so se v občinskem proračunu v zadnjih letih podvojila in znašajo v letu 2020 že 70.000 evrov letno.

Vsekakor pa E-oskrba ni edini način reševanja tovrstne problematike. Izkušnje, ki jih pridobivamo ob stikih z starejšimi, kažejo, da je še vedno bistveno pomoči potrebnim zagotavljati osebni stik oziroma kontakt in v tej smeri je bilo v občini Duplek v zadnjih letih veliko narejenega.  Sredstva za izvajanje Pomoči na domu so se v občinskem proračunu v zadnjih letih podvojila in znašajo v letu 2020 že 70.000 evrov letno.«

V Pesnici 10 evrov mesečno na upravičenca

Storitev E-oskrbe so že v lanskem letu zagotavljali tudi v občini Pesnica, kjer so bila za ta namen v proračunu zagotovljena sredstva za pomoč pri kritju stroškov storitve, in sicer 10 evrov mesečno na upravičenca. »Upravičenci do pomoči pri kritju stroškov E-oskrbe so izbrani na podlagi meril in kriterijev določenih v razpisni dokumentaciji,« so dopolnili, saj želijo z E-storitvijo svojim občanom omogočiti varno in kakovostno bivanje na svojem domu, s tem pa odložiti tudi odhod v institucionalno varstvo. Storitev omogoča samostojno in varno življenje, svojce pa razbremenila vsakodnevne skrbi, dodajajo.

Za storitev so opazili zanimanje veliko občanov, vendar je bila priključitev sistema varovanja na daljavo vzpostavljena le pri eni osebi. »Občina se je odločila, da bo v letu 2020 storitev subvencionirala v višini 100 odstotkov, kar znaša 24,40 evrov mesečno,« so zapisali in nadaljevali, da socialno varstvena storitev socialnega servisa celodnevne povezave prek osebnega telefonskega alarma v pesniški občini omogoča bolj neodvisno ter varno bivanje na domu vsem, ki potrebujejo podporo pri samostojnem življenju v domačem okolju in nenazadnje družinskim članom manj stresno preživljanje časa.

In ker je v tamkajšnji občini delež starejšega prebivalstva visok, še razlagajo, da si vsekakor želijo, da starostniki ostanejo čim dlje v domačem okolju. »Od zakona o dolgotrajni oskrbi pričakujemo boljšo  socialno varnost in višjo kakovost njihovega življenja in nenazadnje , da bo v pomoč tistim družinam, v katerih so posamezniki odvisni od pomoči drugih članov družine,« so zaključili.

V Kungoti starostniki živijo na odročnih lokacijah s slabim signalom

E-oskrbe enkrat še nimajo urejene niti v občini Kungota, kjer razloge pripisujejo predvsem slabi pokritosti signala, saj tam, kjer bi jo najbolj potrebovali, tega ni. »Gre za večinoma odročne lokacije, kjer starostniki ali živijo sami, ali pa so večji del dneva sami doma. Prav tako ne moremo mimo dejstva, da je storitev E-oskrbe na mesečni ravni za posameznika, ki takšno storitev nujno potrebuje, izredno draga. Občina se v sodelovanju z društvom upokojencev dogovarja o možnostih skupnega sodelovanja v projektu s pomočjo občinskega subvencioniranja. Vsekakor pa dober projekt, ki lahko reši marsikatero življenje in je skrajni čas, da se v občini poveča izkoriščanje pametnih tehnologij za boljše življenje, saj bomo s tem dvignili kvaliteto življenja,« so pojasnili iz kungoške občine, kjer od novega zakona o dolgotrajni oskrbi pričakujejo končno ureditev področja, v korist vseh, ki jo potrebujejo in s tem dvig kvalitete življenja v občini. Problematično področje pa trenutno in zaenkrat še uspešno rešujejo v sodelovanju z društvoma upokojencev Zgornje in Spodnje Kungote, saj se društvi aktivno preko številnih lokalnih programov in programa Starejši za starejše udejstvujeta na tem področju.