Lokalno

Koliko obveznosti iz lanskega leta bremeni letošnje občinske proračune

Gabrijel Toplak, 06.03.19 ob 06:27

Osem občin, tudi Mestna občina Maribor, je za Maribor24 med drugim obelodanilo stanje v občinskih financah in odprtih projektih pri prevzemu novega mandata.

Številne občine, kjer so se na čelo zavihteli novi župani, so se ob prevzemu oblasti na različne načine lotili reševanje obveznosti občine. O tem, koliko obveznosti iz lanskega leta bremeni proračun v letošnjem letu, kolikšen je delež teh sredstev oziroma prenešenih obveznosti, glede na obseg sredstev za investicije v letošnjem proračunu ter kateri so projekti prejšnjega leta ali mandata, ki jih še morajo dokončati in koliko bodo stali ter nenazadnje, kolikšen je bil dolg občine ob nastopu mandata, smo preverjali pri tako pri Mestni občini Maribor, kot tudi v nekaterih okoliških občinah.

Prevzete obveznosti projektne pisarne znašajo 6,9 milijonov evrov

Iz službe za odnose z javnostmi na Mestni občini Maribor so sporočili, da prevzete obveznosti iz leta 2018, ki bremenijo proračun za leto 2019 in se nanašajo na večje investicije, znašajo 11,7 milijonov evrov. »Od tega znaša višina prevzetih obveznosti s področja komunale 4,8 milijonov evrov za investicije na področju vodovoda, kanalizacije, plinovodov, vročevodov, investicij v cestno infrastrukturo in projekta avtobusnih nadstrešnic (projekt TUS mobilnost). Prevzete obveznosti projektne pisarne znašajo 6,9 milijonov evrov in vključujejo projekte obnove Skate parka, finalizacije severne in južne podtribune Ljudskega vrta, izgradnje doma mestne četrti Koroška vrata, energetske obnove javnih objektov po modelu JZP, obnove veznega trakta in telovadnice v OŠ Janka Padežnika ter projekt okulistike Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca. Glede na obseg sredstev za investicije, ki so načrtovane v predlogu proračuna za leto 2019, ki bo 11. marca v prvi obravnavi na seji mestnega sveta, znaša delež prevzetih obveznosti iz naslova investicij 26,1 odstotka,« so zapisali.

V predlogu letošnjega proračuna planirana sredstva v višini 9 milijonov evrov

Za nadaljevanje projektov iz prejšnjih let, za katere še niso bile sklenjene pogodbe, so v predlogu proračuna za leto 2019 planirana sredstva v višini 9 milijonov evrov. »V sklopu teh sredstev gre predvsem za projekte TUS mobilnost (ureditev nadhoda nad Titovo, ureditev kolesarskih poti na Koroški cesti, kolesarska infrastruktura po mestnih četrteh in krajevnih skupnostih) in projekte CTN TUS (projekt revitalizacije Vojašniškega trga z objekti ter promenade v Mestnem parku). Ostali projekti preteklih let, zajeti znotraj teh sredstev v višini 9 milijonov evrov, so še projekt Koroške ceste z Glavnim trgom, pešpot Brestrnica-Sidro, nadgradnja prostorov za preventivo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca in sredstva namenjena za začetek investicij Mariborske knjižnice, obnove stare tribune Ljudskega vrta ter zdravstvene postaje Tezno,« pojasnjujejo iz občinske piar službe in dodajajo, da je občinski dolg ob nastopu mandata znašal 40,7 milijonov evrov, kar znese na prebivalca približno 368 evrov.

Ruše: »Za lanske obveznosti tretjino letošnjega proračuna za investicije«

Iz urada županje občine Ruše so sporočili, da bi morali letos v proračunu nameniti 300.000 evrov za projekte, ki so bili planirani, da se končajo že v letu 2018 in se tudi plačajo iz lanskega proračuna. »Zaradi nerealnega planiranja višine potrebnih sredstev in letos prejetih računov za opravljeno delo v letu 2018, predstavlja potrebnih 300.000 evrov skoraj tretjino sredstev za investicije za leto 2019,« pojasnjujejo. Kot nedokončan, omenjajo predvsem projekt kolesarskega poligona Matavškova in ureditev trga v Bistrici ob Dravi, ki sta bila planirana, da se zaključita in plačata v letu 2018. »Izvedena investicija v ureditev pokopališča, javnih poti, kolesarske poti, gasilstvo in drugo, kljub planu, ni bilo plačano iz proračuna 2018 in je tako ostalo v breme letošnjega proračuna,« so sklenili.

V občini Rače-Fram nimajo nedokončanih projektov

Direktorica občinske uprave občine Rače-Fram Zorica Zajc-Kvas pojasnjuje, da proračuna za leto 2019 ne bremenijo nobene obveznosti preteklega leta. »Iz preteklega leta oziroma mandata ni nedokončanih projektov, ob ponovnem nastopu mandata pa občina ni zadolžena,« še pravi Zajc-Kvasova.

V Kungoti je dolg prebivalca 116,02 evrov

V občini Kungota imajo iz lanskega leta prenesene obveznosti v višini 789.500 evrov, medtem ko imajo letos za investicije predvidenih 1.871.768 evrov, kar pomeni, da znaša delež teh sredstev 42 odstotkov. Med letošnje projekte, pa tudi mandata, ki jih morajo dokončati, uvrščajo nadstrešek pri Hiši vseh generacij, za katerega potrebujejo še 2.500 evrov in obnova ceste Bubno- Svečina. Projekt v sofinanciranju gospodarskega ministrstva se je začel že lani in se letos nadaljuje v višini 403.109 evrov. Za investicijsko vzdrževanje javnih cest bodo namenili 60.000 evrov, investicije v javno razsvetljavo občinski prostorski načrt znašajo 11.000 oziroma 45.000 evrov. Obnova vaškega doma Spodnja Kungota bo stala 10.000 evrov. Ob začetku je bil dolg občine 816.992 evrov, dejansko zapadli neplačani na dan 20. decembra lani pa 572.807 evrov, kar na prebivalca (vseh je 4937) znaša 116,02 evrov.

V Miklavžu nekaj več kot pol milijona lanskih investicijske obveznosti

Tatjana Kramarič Petek, višja svetovalka za ekonomiko in javne finance v občini Miklavž na Dravskem polju, je o rekapitulaciji povedala, da investicijske obveznosti iz leta 2018, ki bremenijo proračun 2019, znašajo 564.267 evrov, 15 odstotkov pa je delež teh sredstev glede na investicijske obveznosti v proračunu 2019. »Večji projekti prejšnjega mandata so Povezava ulice Kirbiševih do Ptujske ceste z ureditvijo pločnika v skupni vrednosti 135.600 evrov (prenos v letu 2018 je 123.300 evrov, dodatno leto 2019 12.300), izgradnja komunalne infrastrukture Dravski dvor (kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava in pločnik) v znesku 676.568 evrov (prenos v letu 2018 je 305.835 evrov, dodatno leto 2019 370.733), rekonstrukcija Ulice Kirbiševih z ureditvijo površin za pešcev skupni vrednosti 231.062 evrov (prenos v letu 2018 je 82.652 evrov, dodatno leto 2019  148.410). Dolg občine na dan 31. december lani pa je bil 1,699.682 evrov, število prebivalcev pa 6805 in dolg na prebivalca 249,77 evrov,« je dejala Kramarič Petkova.

V Pesnici nimajo zaostalih tekočih obveznosti do dobaviteljev

»Zaostalih tekočih obveznosti do dobaviteljev ni bilo, razen obveznosti za mesec december 2018 v znesku 292.649 evrov, ki vedno bremenijo proračun naslednje leta (30 dnevni rok plačila),« pa pravi Karmen Kotnik, direktorica občinske uprave občine Pesnica. Za približno 900.000 evrov imajo nerealiziranih investicij, ki se bodo po njenih besedah nadaljevale v naslednjih letih. »Dolg občine je bil na zadnji dan lanskega leta 1,764.775,88 evrov, kar je 238 evrov na prebivalca, Od tega je 542.464,13 evrov brezobrestni kredit od MGRT,« dodaja Kotnikova.

V Lovrencu na Pohorju je prenos neporabljenih sredstev od lani visok 455.000 evrov

Župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik sporoča, da stanje obveznosti na dan 31. december lani (iz prejetih računov in zahtevkov) znaša 297.875,08 evrov. »Vse obveznosti, vključno z obveznostmi za izplačilo plač občinski upravi, režijskemu obratu, funkcionarju, javnim delom, družinskemu pomočniku, obvezno izplačilo sejnin, plačilo DDV znaša 348.874,89 evrov. Prenos neporabljenih sredstev iz leta 2018 v leto 2019 je visok 455.000 evrov, zato se obveznosti iz leta 2018, ki zapadejo v plačilo v letu 2019, v celoti pokrijejo s prenesenimi sredstvi iz preteklih let. Prenesene obveznosti ne bremenijo prihodkov proračuna leta 2019,« je razložil Rakovnik in dodal, da investicijski odhodki in transferi v predlogu proračuna za letos znašajo 1,178.194 evrov. O projektih prejšnjega leta ali mandata, ki jih morajo dokončati, pravi, da investicijskih projektov, ki bi bili v teku, nimajo evidentiranih. »Odprte obveznosti za investicijske odhodke na zadnji dan lanskega leta znašajo 36.337.31 evrov,« je dodal župan in še, da je bil dolg občine ob koncu lanskega leta 711.563,36 evrov. Na prebivalca (teh je v občini 2998) pa znaša 237.35 evrov.

V Hoče-Slivnica leta 2020 načrtujejo gradnjo južne cestne povezave

Iz občine Hoče-Slivnica sporočajo, da je v pripravi proračun za leti 2019 in 2020. »Osnutek proračuna je do 4. marca v javni razpravi, po njej pa bo pripravljen predlog proračuna za drugo branje,« še pišejo. V letošnjem letu je tamkajšnja največja investicija, ki je predvidena v proračunu, izgradnja nizko energetskega vrtca Hoče ter sredstva za izvedbi povezovalnega cevovoda med vodohranoma Lilek in Mikuž, s katero bo moč vodo iz zajetja Planica uporabiti za oskrbovanje južnega Radizela, medtem, ko bo vodo iz zajetij Framski slap moč uporabiti za oskrbovanje severnega dela naselja Radizel in tudi Črete. Načrtovane imajo še manjše investicije za projekte, ki so v teku že iz preteklega leta (LAS projekti, Paleokrajina štajerska…). Drugih večjih investicij letos nimajo načrtovanih, so pa tekoči odhodki in transferi načrtovani na podlagi realizacije preteklih let ter ocene za prihodnja leta. Pomemben načrtovan projekt zanje je tudi Odvajanje in čiščenje v porečju Drave – Občina Hoče-Slivnica (Spodnje Hoče, Slivnica, Radizel). Gre za projekt, kjer se načrtuje sofinanciranje iz EU skladov in državnih sredstev, zato bodo letos urejali dokumentacijo, izgradnja pa je v načrtu od leta 2020 naprej. Omenili so tudi južno cestno povezavo IC 11; letos pripravljajo dokumentacijo in kupujejo zemljišča, v letu 2020 pa je načrtovana gradnja. Istega leta je razpršenost investicijskih sredstev večja in se načrtujejo sredstva za označitev turističnih poti na Pohorju, fitnes na prostem, naložbo v športni park Slivnica, urejanje košarkarskega igrišča v Rogozi in nogometnega igrišča v Hočah, urejanje občinskih cest, investicije v vodovodna omrežja, kjer se načrtuje za izgradnjo prečrpalne postaje in Čreta ter drugih potrebnih del za vzpostavitev tlačne cone na območju Polanske ceste v naselju Čreta.

Zadolženost na prebivalca je 254,61 evrov

Dolg omenjene občine na 31. decembra lani bil 2,895.847,12 evrov, zadolženost na prebivalca pa je znašala 254,61 evrov. »Obveznosti preteklega leta, ki bremenijo letošnji proračun, so predvsem tiste, ki se nanašajo na tekoče odhodke in transfere (električna energija, voda, ekonomska cena, domska varstva…). Torej gre za obveznosti za storitve opravljene v novembru in decembru lani, zato računi v skladu z zakonsko določenim plačilnim rokom zapadejo v plačilo v letu 2019. Investicijski odhodki preteklega leta, ki so ali bodo zapadli v letu 2019, pa so minimalni,« zaključujejo v hoški občini.

Za avtobusno postajališče na Vurberku predvidenih 155.000 evrov

Tudi v občini Duplek je nekaj projektov iz preteklega obdobja in se prenašajo v proračun 2019. Kot so sporočili, je za ureditev avtobusnega postajališča Marof Vurberk v proračunu 2019 predvidenih 155.000 evrov. Za meteorno kanalizacijo Zg Korena je v proračunu 35.000 evrov, za RC gramoznica v letu 2019 zagotavljajo 22.260 evrov lastnega denarja. Za prizidek vrtca Žitečka vas zagotavljajo 732.900 lastnih sredstev (80.452 je sofinancerskih) in šolsko športno dvorano v letu 2019 zagotavljajo 1.059.006 evrov lastnih sredstev, 85.000 evrov sofinancerskih ter v letu 2020 965.192 lastnih, 881.520 evrov iz Eko sklada in 85.000 evrov sofinanciranja s strani državnega proračuna.

Za kohezijski projekt pripravljena projektna in tehnična dokumentacija

Dejan Stanko, tamkajšnji koordinator, še pravi, da je bila pri kohezijskem projektu  Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave (začetek 2018) lani pripravljena projektna in tehnična dokumentacija ter večinoma pridobljena gradbena dovoljenja. »Za celoten projekt bomo dobili okoli 1,4 milijonov evrov sofinancerskih sredstev iz evropskih strukturnih skladov in državnega proračuna. Projekt se bo sofinanciral v proračunskih obdobjih 2019-2021. V letu 2019 zagotavljamo 82.600 evrov lastnih sredstev,« pojasnjuje Stanko. Dolg občine je zadnji dan lanskega leta znašal skupaj 3.442.368,73 evrov. »S tem da smo se junija v letu 2018 dolgoročno zadolžili z najemom kredita v višini 1.050.000 evrov ter opravili  reprogram treh starejših dolgoročnih kreditov in jih nadomestili z najemom ugodnejšega,« je sklenil Stanko.