Odvzem otroka iz družine je eden najtežjih in hkrati najbolj skrajnih ukrepov, ki jih ima sistem varstva otrok na voljo, poudarjajo na Centru za socialno delo Maribor (CSD Maribor). Do njega pride šele takrat, ko so bile izčrpane vse druge oblike pomoči družini ali pa v primerih, ko je otrok v trenutku intervencije tako hudo ogrožen, da je nujen takojšen odziv.
Gre za poseg, ki globoko zaznamuje vse vpletene, otroka, starše in strokovne delavce. Nikoli ni sprejet lahkotno, temveč na podlagi skrbno preverjenih informacij in ocene otrokove ogroženosti.
Letos odvzetih več otrok kot lani
V pristojnosti CSD Maribor so bili v letu 2024 iz družin odvzeti štirje otroci, medtem ko pa je bilo v letošnjem letu 2025 do danes odvzetih že 17 otrok, od tega šest v okviru nujnih interventnih postopkov.
Najpogostejši razlogi za nujni odvzem otrok
Nujni odvzemi otrok so v primerih, ko je ogroženo življenje otrok ali ko starši svoje vloge ne izvajajo in je potrebno otroke nemudoma umakniti v varno okolje.
Na CSD povedo, da imajo starši pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati koristi svojega otroka, zato CSD (po javnem pooblastilu) vstopi v družino, proučuje ogroženost takrat, ko zazna, da starši te pravice in obveznosti ne izvajajo v otrokovo korist. V primerih, ko CSD zazna, da starša kljub pomoči ne spremenita svojega vedenja in je zato otrok oz. otrokova korist ogrožena, je naloga CSD, da predlaga postopke za zaščito otroka na sodišču.
Ogroženost otroka se ugotavlja z vidika otrokovih razvojnih potreb in zmožnosti staršev, da se ustrezno odzovejo na otrokove potrebe in jih ustrezno zadovoljujejo, ter dejavnikov širšega okolja.
''CSD ugotavlja in ocenjuje dejavnike tveganja, ki vplivajo na oškodovanje otroka, in varovalne dejavnike, ki ga pred oškodovanjem varujejo oz. tveganja zmanjšujejo. Ocena ogroženosti je metoda, ki se v primeru ogroženosti otroka oblikuje na podlagi številnih informacij in se ob vsaki spremembi preverja,'' še povedo.
Pri proučevanju ocene ogroženosti otroka se CSD povezuje z institucijami, ki družino oz. otroka poznajo, obravnavajo oz. spremljajo (npr. šola, vrtec, zdravstvene inštitucije, policija …).
Ob nujnih odvzemih je vključena tudi policija
Kadar gre za nujni odvzem v času delovanja interventne službe, je v postopek vedno najprej vključena policija, medtem ko se v poslovnem času policija vključi takrat, ko je zaznana ali predvidena ogroženost otroka. Sodelovanje pri nujnih odvzemih je CSD-ju omogočeno na podlagi določb Družinskega zakonika.
Odvzem je skrajni ukrep
''Odvzem je skrajni ukrep, ki se poslužimo šele, ko so smo res izčrpali že vse druge možnosti pomoči družini. Le v primerih, ko je ogroženo življenje otrok ali ko starši svoje vloge ne izvajajo in je potrebno otroke nemudoma umakniti v varno okolje. Če je v času intervencije je to verjetno akutna situacija, ko strokovne delavce interventne službe vključi policija in ti na samem licu mesta odločijo o nujnem odvzemu,'' povedo na CSD.
V poslovnem času izvedejo umik strokovni delavci krajevno pristojne enote na osnovi skrbno preverjenih in tehtanih informacij o ogroženosti, tudi iz naslova multitisciplinarno pridobljenih informacij, ki nakazujejo na veliko ogroženost otroka. CSD mora v 12 urah od odvzema otroka predlagati sodišču izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka. O tem predlogu mora sodišče odločiti najkasneje v 24 urah.
Vedno je cilj, da se otrok vrne k družini
Po odvzemu so otroci najpogosteje nameščeni v krizne centre, v primerih, ko je ocenjena tudi njihova zdravstvena ogroženost pa začasno v bolnišnico, kjer jim je zagotovljena ustrezna oskrba.
Temeljni cilj strokovnih delavcev CSD je praviloma vrnitev otroka v matično okolje, vendar le, če se razmere v družini izboljšajo do te mere, da je mogoče zagotoviti otrokovo stabilnost, varnost in ustrezno skrb za njegov nadaljnji razvoj.
''V posameznih primerih je CSD že prej vključen in nudi podporo družini. Ko ugotovi, da starša kljub temu ne prepoznata ustreznih načinov starševske skrbi in to negativno vpliva na razvoj otroka, CSD predlaga sodišču ukrep, da se otroka umakne iz njemu ogrožajočega okolja,'' povedo na CSD.
CSD nato še naprej v okviru načrta pomoči sodeluje z obema staršema, jima nudi podporo in vabi k soustvarjanju drugačne skrbi za otroka. Načrt pomoči je jasen, sprejet je s konkretnimi cilji in dogovori. Vključuje različne možne (sprejemljive, učinkovite) pomoči, ki staršema pomagajo, da se opolnomočita, prepoznata ustrezne načine starševske skrbi in se okrepita v starševskih veščinah - da lahko v nadaljevanju zopet prevzameta samostojno skrb za otroka. CSD ves čas dela s staršema, ta načrt spremlja ter ga po potrebi dopolnjuje/spreminja. Načrt pomoči sledi cilju trajne zaščite otroka pred ogrožajočimi tveganji in krepitvi podpornih medosebnih odnosov.
