Senat notranjega ministrstva je ugodil pritožbi knjigarne Mariborka v zvezi z delom policista ob prijavi homofobnih napadov, so sporočili iz Mariborke. Senat je odločil, da sta oba razloga v pritožbi utemeljena, s tem pa potrdil, da je policist v postopku neprimerno komuniciral in da je ob obravnavi opustil dolžno ravnanje po zakonu, so zapisali.
Pritožba nanaša na delo vodje patrulje
Pritožba Mariborke se je nanašala na delo vodje patrulje, ki se je odzvala na enega od klicev na pomoč junija lani, ko je bila knjigarna Mariborka dnevno tarča verbalnih napadov. Ti so nato prerasli tudi v poskus fizičnega napada na zaposlene, ker je imela knjigarna v znak podpore boja za enakopravnost manjšin v družbi in kot prostor svobodnega dialoga za vse na pročelju izobešeno mavrično zastavo.
"Senat je glede obeh razlogov, navedenih v pritožbi, odločil, da sta utemeljena in je torej utemeljena tudi pritožba v celoti. S tem je potrdil, da je dotični policist v postopku neprimerno komuniciral, potrdil pa je tudi njegovo opustitev dolžnega ravnanja po zakonu," so v današnjem sporočilu zapisali v Mariborki. Ta je odgovor senata ministrstva za notranje zadeve prejela 27. januarja.
Senat po njihovih navedbah v sklepu eksplicitno navaja tudi, da je izobešanje mavrične zastave v Sloveniji legitimen način izražanja lastnega prepričanja. Policija pa mora v primeru napadov nanjo ukrepati zoper kršitelje, ne pa posegati v pravice oseb, ki zastavo izobesijo. Potrdil je tudi, da se morajo policisti v postopku vzdržati osebnih komentarjev in stališč, ki bi lahko kazali na pristranskost ali diskriminacijo.
Policist se ne sme sam odločati o vodenju postopka
Senat v sklepu navaja tudi, da ima po zakonu o policiji v primeru prekrivanja prekrška in kaznivega dejanja prednost izvedba kazenskega postopka. To v praksi pomeni, da se policist pri vodenju postopka nikakor ne sme sam odločati, ali ima neko ravnanje znake kaznivega dejanja, ampak lahko o tem odloča izključno državno tožilstvo, je poudarilo vodstvo knjigarne.
"To je pomembno zato, ker se v praksi pogosto dogaja, tudi nam se je junija, da je treba policiste, ki pridejo na kraj dogodka, prositi in prepričevati, naj zadevo vodijo kot potencialno kršitev kazenskega zakonika in torej na kraju samem napišejo zapisnik ter zavarujejo morebitne dokaze, da bi imeli slednji procesno vrednost v nadaljnjih postopkih," so izpostavili.
V Mariborki so zadovoljni, da je senat ugodil njihovi ter jo v celoti spoznal za upravičeno, so pa razočarani, ker noben postopek v zvezi s preiskavo junijskih napadov in novembrskega napada na knjigarno še ni končan. "Storilci še vedno niso procesirani in zadoščenja še vedno nimamo," so zapisali. Po njihovem mnenju postopki trajajo odločno predolgo.
Ob izobešanju mavrične zastave, Mariborka žrtev homofobnih napadov
Državno tožilstvo pa pozivajo, da sume kršitev kazenskega zakonika obravnava z vso resnostjo, sploh v primeru ravnanj, ki kažejo vse zakonske znake t. i. zločinov iz sovraštva. "Gre namreč za ravnanja, ki niso usmerjena zgolj zoper posameznika (oškodovanca), temveč zoper določeno družbeno skupino, in kot taka predstavljajo bistveno večjo nevarnost," so opozorili.
V začetku junija, ki je tudi mesec ponosa, je knjigarna Mariborka nad vhodom izobesila mavrično zastavo skupnosti LGBT. Ker so bili zaposleni in obiskovalci knjigarne ob tem deležni več primerov homofobnih žalitev, verbalnih napadov, groženj in šikaniranj, so grožnje in verbalno nasilje prijavili policiji.
STA
