V organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor in Strojnega krožka Orač je v petek, 1. avgusta, na njivi Matije Lobnika pri zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov v Račah potekal poljedelski dan. Kmetom in ostalim zainteresiranim so predstavili kmetijsko mehanizacijo za minimalno obdelavo tal, invazivne rastline in mehansko zatiranje plevelov v ekološki pridelavi. Strojni krožek Orač je ob tem zaznamoval 30 let delovanja. 

Povezanost minimalne obdelave tal in ekološkega kmetovanja 

16 kmetijskih strojev je prikazovalo postopek minimalne obdelave tal. Videli smo gruberje, kombinirane stroje, vrtavkaste in krožne brane, podrahljač ... "Združili smo tako velike stroje kot tudi tiste, ki so primerni za srednje velike kmetije. Veliko strojev je bilo od domačih, lokalnih kmetov, nekaj tudi iz Perutnine Ptuj in podjetja Interexport iz Slovenske Bistrice," nam je povedal Timotej Horvat, specialist za področje poljedelstva s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Predstavitve se je udeležilo veliko kmetovalcev od blizu in daleč, prišli so tudi z dolenjskega, gorenjskega in primorskega konca. 

Minimalna obdelava tal je sodobna kmetijska praksa, ki stremi k zmanjšanju posegov v naravno strukturo tal. Namesto globokega oranja se uporablja plitvo rahljanje ali neposredna setev brez predhodne obdelave. Cilj je ohranjati rodovitnost tal in zmanjšati njihovo erozijo. Pri tej metodi tla ostanejo bolj stabilna, saj se ne prekopljejo popolnoma. Tako se ohrani tudi humusna plast, ki je ključna za rast rastlin. Poleg tega se zmanjša izguba organske snovi in ogljika iz tal. To pozitivno vpliva na zadrževanje vlage, kar je še posebej pomembno v sušnih obdobjih.

Kmetje lahko z minimalno obdelavo zmanjšajo porabo goriva in obrabo strojev, kar pomeni nižje stroške. Tla postanejo bolj odporna na vremenske vplive, kot so močan dež ali veter. Prav tako se izboljša biotska raznovrstnost, saj mikroorganizmi in deževniki lažje preživijo. Prisotnost teh organizmov pripomore k boljšemu prezračevanju in prehrani rastlin. Metoda tudi zmanjšuje nastanek zbite talne plasti (plazine), ki lahko ovira rast korenin.

Minimalna obdelava se pogosto uporablja skupaj s kolobarjenjem in pokrivnimi rastlinami. S tem se še dodatno izboljša kakovost tal in zmanjša pojav škodljivcev. Pristop je še posebej primeren za ohranitveno kmetijstvo, kjer je poudarek na dolgoročni trajnosti. Kljub številnim prednostim je pri prehodu na to metodo potrebna prilagoditev kmetijskih praks. V začetni fazi so možne težave z nadzorom plevela, zato se pogosto uporablja zastirka ali mehanske metode zatiranja. Tudi izbira strojev mora biti prilagojena tej obliki obdelave. Pomembno je, da kmetovalci dobro poznajo lastnosti svojih tal. Z ustreznim znanjem in prilagoditvami lahko minimalna obdelava bistveno prispeva k varovanju okolja in uspešni pridelavi hrane.

[[image_1_article_79627]]

Andrej Šuvak, specialist za področje ekološkega kmetovanja iz KGZ Maribor, pa je predstavil povezavo med minimalno obdelavo tal in ekološkim kmetovanjem. "Oba načina imata skupno to, da čim manj posegata v tla. Razlika pa je v tem, da če se konvencionalni kmet posluži minimalne obdelave, že s tem naredi veliko. Za ekološke kmete pa je ta pristop zelo priporočljiv, vendar mora biti pri tem zelo dosleden. Če ni dosleden, lahko hitro pride do težav s pleveli. Zato smo predstavili, kako pristopati k tej tehniki in na kaj biti pozoren. Zlasti, če se nekdo odloči za ekološko kmetovanje, mora poznati morebitne izzive. Oba režima kmetovanja stremita k čim manjšemu posegu obdelave tal, pomembna sta povečanje organske mase in urejanje zračno-vodnega režima v tleh. Z oranjem se ta notranja struktura ruši, nastane tudi plazina na orni globini, kar povzroča zastajanje vode. Po oranju so tla gola in izpostavljena vetru ter vodni eroziji."

Ne pozabimo na zatiranje invazivnih rastlin 

Veliko zanimanja so vzbudile invazivne rastline, katerih vzorce so ob tej priložnosti tudi predstavili. Šlo je za pelinolistno ambrozijo, navadno barvilnico, zlate rozge, rudbekijo, veliki pajesen, japonski dresnik in enoletno suholetnico. "Vse te rastline spadajo pod kmetijsko pogojenost, kar pomeni, da jih kmetje ne smejo imeti na svojih površinah. Z različnimi ukrepi jih je treba odstranjevati. Največji problem predstavlja ambrozija, ki jo je trenutno veliko na strniščih - po žetvi pšenice in ječmena. Ambrozijo je treba čim prej uničiti, bodisi z mehansko obdelavo ali s setvijo dosevkov. To je najpogostejša praksa. Možno je tudi škropljenje s totalnimi herbicidi, nato se površina pusti nekaj tednov, odvisno od nadaljnjega kolobarja. Ambrozija povzroča težave na vseh površinah. V koruzi jo še lahko učinkovito zatremo z ustreznimi herbicidi. Večji problem pa je pri bučah, kjer listje že odmira in ambrozija dobi prostor, svetlobo in pogoje za razvoj. Če se enkrat zaseje, je površina dolgotrajno okužena - seme namreč ostane kaljivo tudi do 50 let," pa je pojasnila Marjeta Miklavc, specialistka za področje varstva rastlin z mariborskega kmetijsko gozdarskega zavoda. 

[[image_2_article_79627]]