Pogodba za izvajanje protitočne obrambe na severovzhodu države je bila letos podpisana sorazmerno pozno, šele 9. junija. Takrat jo je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko podpisala z Letalskim centrom Maribor, ki že vrsto let na podlagi dveletnih sklepov vlade izvaja obrambo pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom. Ker se je lani izteklo obdobje veljavnosti zadnjega sklepa vlade, je ministrstvo še v prejšnji sestavi takoj po sprejemu proračuna začelo s pripravo novega sklepa. Odhajajoča vlada je sredi marca sprejela sklep, s katerim je potrdila izvajanje aktivnosti tudi v naslednjih dveh letih. Čeprav so v letalskem centru v zadnjem času znova večkrat opozarjali, da postopki potekajo prepočasi in so doslej kljub več primerom neurij s točo v severovzhodnem delu Slovenije morali ostati na tleh, na ministrstvu zatrjujejo, kot je poročal STA, da sklep vlade še nikoli doslej ni bil sprejet tako hitro, saj gre za zahteven postopek usklajevanja gradiva zaradi različnih stališč posameznih resorjev do učinkovitosti obrambe pred točo.

“Ugotoviti bomo morali, ali želimo obrambo proti toči z letali ali ne”

Aktualna kmetijska ministrica Irena Šinko pa je na otovoritvi namakalnega sistema v občini Lenart povedala, da je bil dogovor o protitočni obrambi sklenjen prepozno. “Javno naročilo je bilo izvedeno tako, da smo pogodbo podpisali komaj 9. junija, vemo pa, da je toča že od meseca maja klestila po severovzhodnem delu Slovenije. Tudi na tem področju bo potreben sistemski pristop, s katerim bomo morali ugotoviti, ali želimo obrambo proti toči z letali ali ne. O tem se bo morala razjasniti stroka. Če bomo vsako leto na podlagi dvoletnih sklepov izvajali javna naročila, bomo vedno prepozni, kar pa mislim, da ni niti v interesu kmetijskega ministrstva niti pridelovalcev. V interesu nam mora biti tudi pospeševanje sofinanciranja zavarovalnih premij, kajti tudi na tem področju imamo, kljub temu, da kmetijsko ministrstvo zavarovalne premije sofinancira 55-odstotno, še vedno zelo malo zavarovanih površin.”

Na vprašanje, ali podpira protitočno obrambo z letali, je Šinkova odgovorila: “Zaenkrat se strinjam s tem, da se obramba proti toči z letali izvaja. Tisto, kar lahko preprečimo, glede na malo površino, ki jo imamo zavarovano, je za kmete še vedno dober ukrep. Vemo pa, da se meteorološka stroka s tem ne strinja, zato bo na tem področju potrebno doseči dogovor v eni ali drugi smeri.” Stališče Agencije za okolje (Arso) glede tovrstne obrambe pred točo namreč še naprej ostaja nespremenjeno, in sicer da učinkovitost zaščite pred točo z vnašanjem dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake ni strokovno dokazana. Sofinanciranje tovrstnih projektov s strani države se jim zato ne zdi smotrno, saj bi to vzbujalo vtis, da je obramba proti toči preverjeno učinkovita.

Država je fiksno ceno iz lanskih 290.000 evrov znižala za 30.000 evrov

Vodja obrambe pred točo v mariborskem letalskem centru Darko Kralj je v začetku maja opozoril na dolgotrajne postopke. Obenem je dejal, da se je država odločila fiksno ceno iz lanskih 290.000 evrov znižati za 30.000 evrov, čeprav gredo cene energentov letos v višave. Stroški obrambe pred točo bodo zato po njihovih izračunih več kot dvakrat višji od tistih v prejšnjih letih. “Za ta denar bomo skušali narediti, kolikor lahko,” je takrat dejal Kralj. Mariborski center z enim letalom skrbi za več kot 4000 kvadratnih kilometrov veliko območje in ima po njegovih besedah kljub vsem težavam primerljive rezultate z avstrijskimi kolegi, kjer razpolagajo s sedmimi letali. Ko bo denarja zmanjkalo, bodo aktivnosti pač morali ustaviti, pravi Kralj. Rezerv namreč nimajo, saj že zdaj zalagajo svoj denar za material in energente, kar predstavlja dve tretjini stroška. Znižajo lahko samo še nagrade posadkam, ki pa so že zdaj mizerno nizke.