Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v lanskem letu zaznamovale 70 let delovanja, so del Holdinga slovenske elektrarne (HSE). Mariborsko podjetje je največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, saj z osmimi velikimi hidroelektrarnami (HE) na Dravi, petimi malimi HE ter štirimi sončnimi ustvari skoraj četrtino vse slovenske električne energije.

Člana uprave Slovenskega državnega holdinga sta se seznanila z izvedbenimi in razvojnimi projekti Dravskih elektrarn Maribor

Ta teden sta Dravske elektrarne (DEM) obiskala predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) dr. Janez Žlak in član uprave Janez Tomšič. Gosta sta sprejela oba člana poslovodstva DEM, generalni direktor Aleksander Brunčko in direktor mag. Damjan Seme. Člana uprave SDH sta obiskala družbo, eno najpomembnejših naložb države, s ciljem seznanitve z izvedbenimi in razvojnimi projekti DEM. Med izvedbenimi projekti izstopa prenova jezu Markovci in rekonstrukcija najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave – hidroelektrarne Formin; pomembna projekta pa sta še sanacija vibracijskega stanja generatorjev in obnova sekundarnih sistemov na obstoječih proizvodnih enotah. Pri pomembnih razvojnih projektih družbe je beseda tekla o postavitvi sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin skupne moči 30 MW in o postavitvi treh vetrnih parkov – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak na območju severovzhodne Slovenije.

Pri pomembnih razvojnih projektih družbe je beseda tekla o postavitvi sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin skupne moči 30 MW in o postavitvi treh vetrnih parkov – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak na območju severovzhodne Slovenije.

Predstavljene so bile aktivnosti, ki se odvijajo pri projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak in pri projektu postavitve hranilnikov električne energije za zmanjšanje odstopanj proizvodnje skupine HSE. Omenjene so bile tudi raziskave izkoriščanja potenciala geotermične energije za pridobivanje električne energije, kjer se izvedba pilotnega projekta z uporabo suhe vrtine načrtuje že v letošnjem letu, medtem ko se potencialne lokacije za postavitev geotermalnih elektrarn binarnega sistema še proučujejo.

Naš cilj je do leta 2026, s postavitvijo novih proizvodnih enot, dvigniti skupno moč Dravskih elektrarn Maribor s trenutnih 600 MW na 750 MW ter tako tudi pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Aleksander Brunčko, generalni direktor DEM je povedal: “Smo v obdobju številnih večjih in manjših investicij, ki jih načrtujemo realizirati v prihodnjih letih. Naš cilj je do leta 2026, s postavitvijo novih proizvodnih enot, dvigniti skupno moč Dravskih elektrarn Maribor s trenutnih 600 MW na 750 MW ter tako tudi pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.”

Mag. Damjan Seme, direktor DEM je ob tem dodal: “Varna in zanesljiva proizvodnja električne energije iz obstoječih elektrarn ter ohranjanje le-teh v najvišji pripravljenosti ostaja pomembno vodilo naše družbe. Če pa želimo slediti zavezam države glede povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, se moramo dodatno angažirati pri postopkih umeščanja v prostor in vložiti vse napore v realizacijo zastavljenih ciljev”. Člana uprave SDH sta izrazila zadovoljstvo nad slišanim. Dr. Janez Žlak, predsednik uprave SDH je ob tem dejal: “SDH podpira predstavljene razvojne projekte in ambicije poslovodstva DEM v smeri povečanja deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Menimo, da so navedeni cilji dosegljivi in pomenijo pomemben korak na poti v brez ogljično družbo”.

Družba Dravske elektrarne Maribor je leto 2021 zaključila z 2.888 GWh proizvedene električne energije, s čimer je, kljub slabi hidrologiji zadnjega dela leta, plan presegla za štiri odstotke.

Člana uprave SDH sta si v spremstvu članov poslovodstva DEM ogledala tudi začetek revizije agregata dva na hidroelektrarni Mariborski otok – zadnji od šestih hidroelektrarn, ki se nahajajo v strugi reke Drave pred Mariborom – in visoko varni sistemski prostor, ki predstavlja enega od dveh ključnih stebrov informacijske varnosti skupine HSE. Družba Dravske elektrarne Maribor je leto 2021 zaključila z 2.888 GWh proizvedene električne energije, s čimer je, kljub slabi hidrologiji zadnjega dela leta, plan presegla za štiri odstotke.

Na Dravske elektrarne Maribor naslovili še nekaj novinarskih vprašanj.

Kakšna bo vloga Dravskih elektrarn v zgodbi pravičnega prehoda, ki ga je predstavil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec?

Družba Dravske elektrarne Maribor, največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov, z obstoječimi proizvodnimi objekti že sedaj proizvede približno četrtino električne energije v državi oziroma 80 odstotkov tiste, ki ustreza kriterijem proizvodnje iz obnovljivih virov. Aktivnosti pa tečejo tudi na področju razvojnih projektov, kjer velja posebej omeniti načrtovano postavitev sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin ter drugih primernih lokacijah ter postavitev treh vetrnih parkov – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak na območju severovzhodne Slovenije. Aktivnosti se odvijajo tudi pri projektih na področju shranjevanja električne energije (črpalne hidroelektrarne, baterijski hranilniki). Izvajajo se še raziskave izkoriščanja potenciala geotermične energije za pridobivanje električne energije, kjer se izvedba pilotnega projekta z uporabo suhe vrtine načrtuje že v letošnjem letu, medtem ko se potencialne lokacije za postavitev geotermalnih elektrarni binarnega sistema še proučujejo.

Kako poteka projekt izkopa mulja iz zajezitvenih jezer Dravskih elektrarn? Kolikšne količine se izkopavajo, kdo jih odvaža in kam se deponirajo? Kako se upravlja z izkopanim muljem iz Ptujskega jezera, ki je bil odložen v lokalno okolje?

Sedimente, ki jih izvlečemo iz reke, odlagamo na brežine (nikamor se ne odvažajo), saj jih v skladu z zakonodajo iz vodnega telesa ne smemo odstraniti (letno na brežine odložimo do 100.000 kubičnih metrov sedimentov, tej aktivnosti pa letno namenimo več kot 1,6 milijona evrov). S projektnimi rešitvami izvajamo revitalizacijo brežin z nasutjem sedimentov na asfaltno oblogo. Poleg krajinske in ekološke funkcije ima zasip tudi zaščitno funkcijo za asfaltno oblogo, ki je v območju nihanja gladine izpostavljena staranju in propadanju. Dela izvaja podjetje RGP, d. o. o.

Prav tako raziskujemo opcijo, da bi sediment uporabili kot gradbeni material.

Ker pa prostora na nabrežjih ni v neomejeni količini, v sodelovanju s pristojnimi inštitucijami iščemo možnosti, kje bi bilo mogoče izvlečene sedimente odlagati. Prav tako raziskujemo opcijo, da bi sediment uporabili kot gradbeni material. Veliko sredstev namenjamo tudi raziskavam, saj smo intenzivno usmerjeni v iskanje rešitev za čas čez pet in več let. Naj še enkrat poudarimo, da sedimentov, izvlečenih iz reke Drave, ne odlagamo v bližino stanovanjskih hiš, temveč na brežine reke Drave in jih uporabimo za revitalizacijo brežin.

Kako potekajo postopki umeščanja vetrnih elektrarn, fotovoltaike in malih hidroelektrarn v prostor?

Postopki potekajo skladno z zakonodajo.

Ali razmišljate o obnovitvi postopkov izgradnje hidroelektrarn na reki Muri in črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak na Dravi?

Vlada Republike Slovenije je pred slabimi tremi leti sprejela sklep o ustavitvi priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota, ki ga upoštevamo. Pri projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak trenutno potekajo aktivnosti na področju novelacije projektne in investicijske dokumentacije.