Ena izmed stvari, ki Slovence povezuje, je gotovo šport. Zaradi uspehov Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja postajamo tudi vse bolj kolesarski narod. Tudi sicer se radi usedemo na kolo in z njega raziskujemo naše čudovite griče in doline. Da to počnemo varno, pa je še kako pomembna kolesarska infrastruktura. Glavno kolesarsko hrbtenico na našem koncu, na katero navezujemo vse ostale poti, predstavlja Dravska kolesarska pot (Drava Bike).

Zgrajenih 46 kilometrov novih kolesarskih povezav

Za njegovo promocijo v okviru Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot skrbi Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor. Gre za 145 kilometrov poti od Dravograda preko Radelj ob Dravi, Maribora in Ptuja vse do Ormoža in Središča ob Dravi, kolikor je dolžina slovenskega dela Dravske kolesarske poti. Vso ponudbo ob reki Dravi in možnost odkrivanja njenih lepot ponujajo v okviru mobilne aplikacija Drava Bike.

V okviru projekta Drava bike je bilo v preteklosti zgrajenih 46 kilometrov novih kolesarskih povezav na relaciji od Dravograda do Središča ob Dravi. Skupno sicer slovenski del Dravske kolesarske poti obsega 145 kilometrov. 

Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot svojo energijo še naprej usmerja v nadaljnjo izgradnjo varne kolesarske povezave. Ob tem pa vzpodbuja tudi nadaljnji celovit razvoj celotnega območja reke Drave skozi aktivnosti, ki so vezane na urejanje plovnosti in vzpostavitev regijskega parka Drava. 

[[image_1_article_77389]]

V novem osnutku Dogovora za razvoj podravske regije predlaganih šest odsekov Dravske kolesarske poti

Podravska regija v prejšnji finančni perspektivi (2014–2020) ni prijavljala projektov na trasi Dravske kolesarske poti, večina investicij je bila izvedena na območju Slovenskih goric (Lenart in okoliške občine) ter Ptuj in okoliške občine. V novem osnutku Dogovora za razvoj podravske regije je predlaganih šest odsekov na trasi Dravske kolesarske poti, ki je s strani DRSI in MZI prepoznana kot ena izmed prioritetnih državnih kolesarskih povezav. Na območju Središča ob Dravi, Ptuja, Hajdine, Starš, Miklavža na Dravskem polju, Mestne občine Maribor, Ruš in Selnice ob Dravi je predvidena izgradnja 37,1 kilometrov novih kolesarskih poti. Gre za približno 13,5 milijonov evrov sofinanciranja iz EKP (Evropske kohezijske politike 2021–2027), nam je pojasnila Karmen Razlag, vodja sektorja za turizem na RRA Podravje - Maribor. 

Bike Park Pohorje je največji kolesarski park v državi 

Na vprašanje, ali v Mariboru sledimo Koroški, ki je postala vodilna kolesarska destinacija in ima izdelano Regijsko celostno prometno strategijo, na RRA Podravje - Maribor odgovarjajo: "Uvodoma bi želeli izpostaviti, da je podravska regija z enim najbolj prepoznavnih bike parkov v Evropi - Bike Park Pohorje Maribor prepoznana kot vodilna gorskokolesarska destinacija v Sloveniji. Bike park Pohorje Maribor je največji kolesarki park v državi. Tradicionalno se odpre med prvimi v Evropi, kar še dodatno potrjuje njegov pomen in visoko raven pripravljenosti na sezono. V letu 2024 je Bike Park Pohorje Maribor obiskalo preko 21.000 kolesarjev, kar je dvakrat več kot v letu prej. To postavlja Maribor na prvo mesto med gorskimi kolesarji. Mednarodni ugled je predvsem posledica legendarne proge za spust za svetovni pokal, ki velja za eno najboljših in tehnično najzahtevnejših prog na svetu. Gostovanje svetovnih prvenstev v spustu je mariborski kolesarski park Pohorje trdno umestilo na svetovni zemljevid vrhunskih kolesarskih destinacij ter pomembno prispevalo k njegovi prepoznavnosti in priljubljenosti med kolesarji iz vse Evrope in širše."

[[image_2_article_77389]]

Novosti v Bike Parku Pohorje Maribor: non-stop kroženje KKŽ tudi ob petkih (celi dan!), nova proga "Zig Zag Trail", EasyLoop sistem na vlečnici Areška, novi skills park na spodnji postaji KKŽ, novi odsek proge "Fury Trail", novi spodnji odsek proge "Flow Line", novi sredinski odsek proge "Flow Line" in novi odsek proge "World Cup"

Regijski mobilnostni center in Regijska celostna prometna strategija

"Drava Bike je glavna kolesarska hrbtenica, ki ponuja razvejano kolesarsko omrežje. Celotno omrežje smo predstavili na spletnem portalu Drava Bike, ki je tako bogatejši za predstavitev vseh predlogov povezav, ki izhajajo iz te glavne kolesarske hrbtenice. Med njimi so npr. Bike Štajerska, Bike Maribor, Bike Jeruzalem, Bike Pohorje. Gre za predloge kolesarskih povezav, ki obiskovalce popeljejo po lokalnih, manj prometnih cestah, deloma po kolesarskih poteh. Vse kolesarske povezave so na voljo tudi v mobilni aplikaciji Drava Bike," pravijo in dodajo: 

"V Podravju smo ustanovili Regijski mobilnostni center, ki bo v tej finančni perspektivi spodbujal, promoviral in razvijal različne oblike trajnostne mobilnosti. Prav tako bomo v letu 2025 pričeli s pripravo RCPS (Regijske celostne prometne strategije), ki bo v prihodnosti dobra osnova za razvoj trajnostne mobilnosti v Podravju."

Glede regijskega sistema izposoje koles niso našli skupnega jezika

V podravski regiji so v letu 2023 predlagali vzpostavitev regijskega sistema za izposojo koles, vendar se večina občin ni odločila za pristop k izvedbi tovrstnih skupnih projektov. "Eden izmed razlogov je verjetno ta, da gre za veliko število raznolikih občin, ki imajo različne interese ter različne poglede na reševanje tovrstnih izzivov. Prav tako je v regiji že nekaj občinskih sistemov, ki med seboj niso kompatibilni."

Podravska regija, ki jo komunicirajo tudi pod skupno regijsko blagovno znamko Štajerska, je regija izjemne krajinske raznolikosti, kjer se prepletajo vinorodni griči, gozdnati hribi, slikovite doline, reke in široka ravninska polja. Prav ta pestrost omogoča razvoj vseh oblik turističnega kolesarjenja: od gorskega in cestnega kolesarjenja do lahkotnih družinskih in izletniških tur, pojasnjujejo. "Poleg naravne kulise kolesarje privlačijo tudi kulturna dediščina, gostoljubnost podeželja, termalna ponudba in bogata kulinarična tradicija. Štajerska ima s svojo avtentičnostjo, pokrajinsko razgibanostjo in povezano regijsko identiteto (www.stajerska.si) izjemen potencial, da postane tudi prepoznavna kolesarska destinacija. Z vzpostavitvijo povezane, varne in doživljajsko zasnovane mreže kolesarskih poti lahko izkoristimo te naravne danosti in hkrati spodbujamo spremembe v potovalnih navadah – tako pri prebivalcih kot obiskovalcih. Kolesarske povezave so ključen steber trajnostne mobilnosti, kolo pa ostaja eno najbolj človeku in naravi prijaznih prevoznih sredstev z minimalnim vplivom na okolje," zaključi Karmen Razlag. 

V kolesarski projekt tudi deset občin v Slovenskih goricah 

Občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Trnovska vas in Šentilj so se leta 2018 odločile, da bodo skupaj pristopile k projektu izgradnje kolesarskih povezav na območju ORP (Območno razvojno partnerstvo) Slovenskih goric.

Razlogi za to odločitev so bili v zaznani potrebi po celovitem urejanju kolesarske infrastrukture po razgibanem območju Slovenskih goric, vzpostavitvi možnost varnega prometa s kolesom od doma do delovnega mesta, šole, javnih in poslovnih subjektov v regionalnih/upravnih/občinskih središčih oziroma od doma do točk javnega potniškega prometa. Cilj je tako izgradnja kolesarske povezave, ki smiselno povezuje občine v okviru Območnega razvojnega partnerstva (ORP) Slovenske gorice. "Prav Lenart, kot upravno središče tega dela Slovenskih goric, predstavlja končni cilj dnevnih migrantov, bodisi na področju šolstva (vrtci, šola, Ljudska univerza,…), zdravstva (zdravstveni dom) in gospodarstva (Industrijska cona, številna podjetja, upravno središče). Zato je primerna prometna infrastruktura na področju zelene mobilnosti izredno pomembna prebivalstvo celotnega območja," nam je pojasnil mag. Srečko Aleksander Padovnik z Razvojne agencije Slovenske gorice. 

Z ukrepi v okviru projekta želijo na področju kolesarjenja izboljšati pogoje za kolesarjenje, povečati delež kolesarjenja, povečati prometno varnost ter varnosti kolesarjev. Vsaka od vključenih občin je vključena in vodi realizacijo projekta na njenem območju.

Projekt koordinira Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG d.o.o.), ki nudi vključenim občinam administrativno in strokovno pomoč. Projekt je bil leta 2020 predlagan in vključen v Dogovor za razvoj Podravske regije (DRR), kar je pomenilo tudi možnost za prijavo za odobritev sredstev sofinanciranja EU in Republike Slovenije.

V letu 2020 so bili izvedeni postopki oddaje javnih naročil za oddajo del projektiranja projektne dokumentacije in njene recenzije. Izdelana in s strani občin potrjena je bila investicijska dokumentacije na ravni investicijskega programa in predinvesticijske zasnove ter maja 2021 novelacija investicijskega programa. Izvedenih je bilo več usklajevanj z Ministrstvom za infrastrukturo in Direkcijo RS za infrastrukturo, kot tudi vključitev pri zagotavljanju sredstev sofinanciranja v okviru Dogovora za razvoj regij. Hkrati z izdelavo projektne dokumentacije, so občine pridobivale pravice za posege v zemljišča.

[[image_3_article_77389]]

Občine zgradile okoli 60 kilometrov regionalnih kolesarskih povezav, dodatnih 23 še na ravni državne kolesarske mreže

Zaradi obsežnosti projekta, zahtevnosti postopkov in časovnih omejitev za pridobitev in koriščenje evropskih sredstev, so se občine odločile projekt razdeliti po glavnih trasah na štiri projekte/operacije:

- Lenart-Cerkvenjak-Trnovska vas

- Lenart-Sv. Ana-Trate MP;

- Lenart-Benedikt;

- Jarenina-Lenart-Zg. Senarska;

Za vsakega od teh projektov je bila leta 2021 pripravljana in oddana vloga za sofinanciranje gradnje regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti, ki so jih regije predlagale v okviru mehanizma Dogovor za razvoj regije. Vse vloge so bile odobrene. Med občinami in ministrstvom za infrastrukturo so 22. 11. 2021 podpisane pogodbe o sofinanciranju operacij »Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice«, gre za štiri operacije in sicer:

- OP20.07800 DRR: Lenart - Sv. Ana;

- OP20.07788 DRR Jarenina - Lenart – Zg. Senarska;

- OP20.07783 DRR Lenart-Cerkvenjak-Trnovska vas;

- OP20.07780 DRR Lenart – Benedikt.

Pomemben deležnik v projektu je tudi Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), ki se je dodatno zavezala izvesti del projekta, ki se nanaša na državne kolesarske povezave (DKP). V okviru vseh teh projektov, ki so zaključeni v letu 2024, je izvedeno okoli 60 kilometrov regionalnih kolesarskih povezav v izvedbi občin in dodatnih 23 kilometrov v okviru državne kolesarske mreže v izvedbi DRSI.

Vrednost lokalnih kolesarskih povezav je 17,7 milijonov evrov, od tega je okoli 11,2 milijonov evrov odobrenih sredstev sofinanciranja, in sicer 80 odstotkov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 20 odstotkov iz proračuna Republike Slovenije. Ostala sredstva za izvedbo projekta so zagotovile občine vključene v projekt.

V okviru druge faze naslednjih osem projektov?

Projekt sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvedene so vse glavne poti do središčne občine (do Lenarta). V okviru mehanizma Dogovor za razvoj regij v EU finančni perspektivi 2021-2027 so prijavljeni (ne še odobreni) projekti:

1) Pernica-Lenart;

2) Sveta Trojica-Brengova-Cerkvenjak-Sv. Jurij ob Ščavnici;

3) Sveta Trojica-Gočova;

4) Šentilj-Pesnica.

Drugi potencialni projekti:

5) Žice-Zgornja Ščavnica;

6) Zg. Ščavnica-Nasova;

7) Ceršak-Selnica ob Muri-Sladki Vrh-Trate

8) Benedikt-Gornja Radgona

Omenjenih osem projektov pomeni nadaljevanje izvedbe 2. faze kolesarskih poti v Slovenskih goricah, še iz časa prejšnje programske perspektive. "Le-ti so zaradi omejenih sredstev iz DRR ostali na čakanju. Z novim programskim obdobjem smo jih spet uvrstili v DRR, vendar še čakamo na odgovore pristojnih ministrstev," pa pojasnjuje dr. Milojka Domajnko, direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice. 

Izposoja e-koles mogoča pri posameznih ponudnikih

V nadaljevanju doda, da so potrebe glede nadaljevanja vzpostavljanja kolesarske mreže v Slovenskih goricah seveda širše, nekatere so omenjene zgoraj, med drugimi potencialnimi projekti. "Izposoje e-koles na območju Destinacije Slovenske gorice je vzpostavljena pri posameznih ponudnikih, ki nudijo storitev izposoje e-koles in koles, npr. Firbas, Mulec, v Šentilju pri Brodu (Občina Šentilj), Kapl ... Izposoja e-koles je mogoča tudi v TIC Slovenske gorice v Lenartu, v sezoni med 1. majem in 30. oktobrom, tudi med vikendi v delovnem času TIC-a. Gre pa za 24-urno izposojo e-koles, s čimer poskušamo čimbolj iti naproti uporabnikom."

Med prihodnjimi načrti omeni vključevanje kolesarskih poti na področju turizma v turistično ponudbo, v pakete, s čimer želijo v Slovenske gorice privabiti večje število obiskovalcev v povezavi s kulinaričnimi, vinskimi doživetji in umikom v naravo ter pristen stik z domačini.

Poti uporablja vedno več kolesarjev

Na vprašanje, ali so zgrajene kolesarske poti že zaživele, Milojka Domajnko odgovarja: "Kolesarske povezave oziroma poti zaenkrat pretežno uporablja lokalno prebivalstvo. Opažamo, da je vedno več tudi obiskovalcev, družin, posameznikov srednjih let, ki obiskujejo, odkrivajo naše kraje, destinacijo Slovenske gorice, za kar si v Slovenskih goricah tudi prizadevamo in kar kaže na to, da so kolesarske poti zaživele. Obiskovalci, turisti našo destinacijo šele spoznavajo, tisti, ki so prišli, so zelo pozitivno presenečeni, kako celovito smo se lotili vzpostavljanja kolesarskih poti in so nad zgrajeno infrastrukturo kolesarskih poti navdušeni. Gre za enega večjih projektov vzpostavitve kolesarskih poti v Sloveniji."