Na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta bo ena osrednjih tem razprava o vladnem predlogu uvedbe obvezne božičnice oziroma 14. plače. Vlada premierja Roberta Goloba vztraja, da bo ta izplačana že letos, delodajalci pa opozarjajo, da bi obveznost lahko povzročila stečaje in odpuščanja. 

Golob je predlog obvezne 14. plače predstavil sredi septembra, s čimer je sprožil burne odzive v politiki in gospodarstvu. Do božičnice bi bili, kot poroča STA, upravičeni vsi zaposleni, tako v javnem kot zasebnem sektorju, v višini celotne, polovice ali četrtine minimalne plače – torej 1278, 639 ali 319 evrov. Izplačilo bi bilo oproščeno davkov in prispevkov. Finančno ministrstvo ocenjuje, da bi tak ukrep državni proračun obremenil z 192 do 767 milijoni evrov, odvisno od višine izplačila. Minister Klemen Boštjančič jasnega odgovora o tem, ali so sredstva zagotovljena, ni podal, medtem ko premier zagotavlja, da denar v proračunu je.

Delodajalske organizacije so enotne, da mora božičnica ostati prostovoljna. Opozarjajo na nevarnost finančnih težav in izgube delovnih mest, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa je celo zagrozila z izstopom iz Ekonomsko-socialnega sveta in državljansko nepokorščino. Namesto obvezne 14. plače predlagajo dvig splošne davčne olajšave in razbremenitev izplačil poslovne uspešnosti. Sindikati obvezno božičnico pozdravljajo, a pričakujejo, da bo sprejeta v okviru socialnega dialoga.

Jernej Završnik: Celoletno prizadevno delo, strokovnost in zavzetost vsakega zaposlenega je potrebno ustrezno prepoznati in nagraditi

Za mnenje o obvezni božičnici smo vprašali nekatere večje javne zavode v Mariboru. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, nam je pojasnil, da najavljeno izplačilo božičnice v zavodu pozdravljajo, saj so prepričani, da je celoletno prizadevno delo, strokovnost in zavzetost vsakega zaposlenega potrebno ustrezno prepoznati in nagraditi. "Ob tem pa želimo poudariti, da je bila najava uvedbe božičnice podana razmeroma pozno, saj potrebnih sredstev v veljavnem finančnem načrtu za leto 2025 nimamo predvidenih. V primeru, da bo ukrep izplačila božičnice tudi formalno oziroma zakonsko potrjen, bomo primorani pristopiti k pripravi in sprejetju rebalansa finančnega načrta."

Završnik nadaljuje, da postopek sprejema rebalansa zahteva potrditev tako s strani sveta zavoda kot tudi vseh dvanajstih občin soustanoviteljic Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. "K pripravi rebalansa bomo pristopili takoj, ko bodo jasno opredeljeni tudi viri financiranja predvidenega ukrepa, saj trenutni obseg financiranja s strani ZZZS ne omogoča izvedbe navedenega izplačila. Brez dodatnega vira sredstev, ki bi v celoti pokril stroške božičnice, namreč ne bi mogli zagotoviti njenega izplačila niti uravnoteženega poslovanja zavoda."

UKC Maribor: Z božičnico se deloma izenačuje status zaposlenih v negospodarstvu z zaposlenimi v gospodarstvu

Iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so nam odgovorili, da se z ukrepom uvedbe obvezne božičnice načeloma strinjajo, "saj se z njim vsaj na tem področju deloma izenačuje status zaposlenih v negospodarstvu z zaposlenimi v gospodarstvu, predvsem ob zavedanju dejstva, da tudi gospodarstvo brez negospodarstva ne bi delovalo. Pri tem zaenkrat ni znan vir sredstev za božičnice."

Univerza v Mariboru: Podpiramo vse ukrepe za izboljšanje položaja javnih uslužbencev

Na Univerzi v Mariboru, kot so nam zapisali, podpirajo vse ukrepe za izboljšanje položaja javnih uslužbencev. "Izpostavili bi, da božičnica ob sprejemu nove plačne zakonodaje, ki je začela veljati s 01.01.2025, ni bila previdena, na Univerzi v Mariboru za izplačilo te oblike nimamo finančnih sredstev, prav tako tega nismo planirali in nimamo vključenega v finančnih načrt Univerze v Mariboru. Kot posredni proračunski uporabnik, ki je financiran iz sredstev proračuna Republike Slovenije, nimamo drugih možnosti kot pridobitev dodatnih sredstev s strani države za plačilo te obveznosti do naših zaposlenih. Na Univerzi v Mariboru zaenkrat nimamo še nobenih informacij, kako se predvideva plačilo, kaj bo potrebno narediti s finančnimi načrti in kdaj naj bi prejeli dodatna sredstva."

Združenje občin Slovenije: Doslej še nismo sprejeli nobenega stališča

Obrnili smo se tudi na Združenje občin Slovenije, v katero je vključenih 127 lokalnih skupnosti. "V Združenju občin Slovenije se zavedamo pomena nagrajevanja zaposlenih in razumemo namen predloga, vendar o tem organi združenja doslej niso sprejeli nobenega stališča. Izhodišč o božičnici, ki jih je Vlada RS posredovala na ESS, z vladne strani nismo prejeli v pregled oziroma v mnenje. V Združenju občin Slovenije smo glede uvedbe božičnice pripravljeni na dialog z vlado, vendar vam podrobneje ne moremo odgovoriti, ker končni vladni predlog še ni na mizi."

Štajerska gospodarska zbornica: Najbolj prizadeti bi bili samozaposleni ter mikro in mala podjetja, ki so kapitalsko najbolj izpostavljena

Svoje mnenje o uvedbi obvezne božičnice pa so nam povedali še v Štajerski gospodarski zbornici s sedežem v Mariboru. "V gospodarstvu prevladuje jasno stališče, da je nagrajevanje zaposlenih pomemben del kadrovske politike, vendar mora ostati povezano s poslovnim izidom podjetja in ne postati zakonsko določena obveznost. Srednja in večja podjetja božičnice v veliki meri že izplačujejo, kadar jim to omogočajo rezultati. Povsem drugačna pa je situacija pri mikro in malih podjetjih, ki predstavljajo približno tri četrtine vseh gospodarskih subjektov v Sloveniji. Številna med njimi delujejo z omejenimi finančnimi rezervami, nižjimi maržami in omejenim dostopom do virov financiranja, zato bi enotna zakonska ureditev brez upoštevanja njihove zmožnosti predstavljala resno tveganje za stabilnost poslovanja," je zapisala mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice. 

Podgornikova nadaljuje, da bi bili najbolj prizadeti samozaposleni ter mikro in mala podjetja, ki so kapitalsko najbolj izpostavljena. Zadnje četrtletje poslovnega leta je za podjetja tradicionalno najbolj zahtevno z vidika finančnih obveznosti, saj hkrati zapadejo plačila dobaviteljem, davčne obveznosti, poravnave iz preteklih obdobij in redne plače. "Uvedba obveznega dodatnega izplačila brez davčne razbremenitve ali prehodnega obdobja bi lahko pri delu podjetij povzročila prelaganje investicij, odlašanje z obveznostmi ali dodatno zadolževanje. Zato bi bil bistveno primernejši model, vezan na poslovni rezultat in specifike panog."

Prepričana je, da bi ukrep lahko zavrl razvoj in investicije podjetij na Štajerskem. "Gospodarstvo na Štajerskem temelji na panogah, kjer so dobički manjši, stroški energije pomemben dejavnik, podjetja pa so pogosto izvozno usmerjena. V takšnem okolju bi prisilno preusmerjanje sredstev iz razvoja, digitalizacije in tehnološke posodobitve v obvezna izplačila pomenilo zmanjšanje investicijskega cikla, previdnejše zaposlovanje in počasnejšo rast. Zato zagovarjamo rešitve, ki upoštevajo zmožnosti podjetij, omogočajo fleksibilnost in ne zavirajo njihove konkurenčnosti."