V dvorcu Frajštajn v Spodnji Polskavi že več let deluje kulturno-umetniško društvo Klativitez. Janez Kamniški, predsednik društva, sicer strasten ljubitelj zgodovine, se že od otroštva ukvarja z viteštvom, tiskarstvom in drugimi obrtmi, ki so nekoč predstavljale osrčje vsakdanjega življenja.
Obujajo pozabljene spretnosti
Društvo Klativitez je bilo sicer ustanovljeno z namenom, da ohranja in obuja pozabljene spretnosti, ki so bile v preteklosti ne le del vsakdanjega življenja, ampak tudi temelj kulturne dediščine. Izdelava vrvi, tiskarstvo, ročno knjigovezništvo in proizvodnja papirja so le nekatere izmed veščin, s katerimi se ukvarjajo člani. V zadnjih letih pa se vedno bolj ukvarjajo z rekonstruiranjem zgodovinskih bitk, med katerimi je najprepoznavnejša obujena Bitka pri Sisku, ki prikazuje vojno proti Turkom.
Naše delo je odkrivanje tople vode, ker so ta znanja v preteklosti že obstajala, a so bila pozabljena.
"Prejšnja leta smo se ukvarjali z viteštvom in smo imeli prave oklepe, ki so trenutno na stalni razstavi v gradu, zdaj, ko smo nekoliko starejši pa oživljamo pohod vojske iz Bitke pri Sisku, ko smo pregnali Turke. Dejansko smo skupina, ki skuša prikazati Kranjske in Štajerske mušketirje. Potrebno je poudariti, da je bil mušketir vsak, ki je nosil puško (mašketo). Pa naj bo to Francoz, Nemec, Hrvat ali Slovenec," pojasni Janez in doda, da se sam ukvarja z vsem - je mentor mečevanja, mentor lokostrelstva in na sploh navdušenec nad starimi običaji.
[[image_3_article_72596]]
Janez Kamniški je eden izmed redkih "veteranov" viteštva
Predsednik društva izpostavi, da se je že kot otrok izredno zanimal za viteze in razne bitke. V to "sceno" pa je prišel že okrog leta 1998, tako da je danes eden izmed redkih veteranov.
Se pa poleg vsega tega ukvarja tudi s srednjeveškim tiskom, za kar ga je navdušil mojster Janez, ki je nekoč delal na blejskem gradu. "Mojster Janez ima zelo bogato tiskarno in je takorekoč slovenski alfa in omega, kar se tega tiče. Učil me sicer ni on, saj je pri mojstrih ponavadi problem, da želijo ohraniti te 'poklicne' skrivnosti. Si je verjetno mislil: "Ti se z viteštvom ukvarjaš, kar tam ostani." Mene pa je ta srednjeveški tisk tako fasciniral, da sem se kar sam lotil," pojasni. Doda tudi, da celo sam izdelal dve samostojni tiskarski preši. Eno manjšo, ki jo lahko premikajo in predstavljajo na raznih sejmih in eno ogromno, ki jo je izdeloval med korono. "Med korono smo bili zaprti in sem se raje spravil v delavnico in kaj sam naredil," se pošali.
[[image_2_article_72596]]
Pomembna je nacionalna samozavest
V društvu želijo predvsem Slovence izobraževati o pomembnosti nacionalne samozavesti, ki pa včasih ne dobi dovolj pozornosti. Kot pravi predsednik jih zanima predvsem usmerjeno druženje, da se raziskuje zgodovina, da se debatira o zgodovini in, da se imajo skupaj lepo. Poleg tega pa želijo Slovence izobraževati o bogati zgodovini. "Narodna samozavest, ki izvira iz poznavanja zgodovine je zelo pomembna za državotvornost, čeprav politikom to verjetno ni najbolj všeč. Zaveden narod se namreč ne pusti okoli prenašat. Zdi se mi, da tudi redkokdo na Štajerskem dejansko pozna štajerski grb, ki je del naše zgodovine. Avstrijci recimo take stvari bolj prepoznavajo - gre namreč za isto deželo," pojasni.
Če bi Slovenci poznali svojo zgodovino, bi bolj cenili svojo dediščino in imeli močnejši občutek nacionalne pripadnosti.
Društvo dandanes na različnih dogodkih in razstavah prikazuje orožje, tiskovine, rekonstrukcije ter vsakdanje življenje iz preteklosti.
Zgodovino oživlja tudi skozi tisk
[[image_1_article_72596]]
Zgodovina oživi skozi tiske, kot je portret Primoža Trubarja ali grafika srednjeveške tiskarne, ki jih izdeluje s pomočjo prej omenjenih tradicionalnih tiskarskih preš. Presenetljivo je, koliko truda in časa zahteva tiskarska umetnost, ki je drugače vsakodnevno uporabljamo. "Vsi 'printamo' na moderen način, ampak ljudje ne vedo, koliko truda je včasih šlo v to. Že da naredimo kliše (sliko) potrebujemo ogromno časa. Moji klišeji so izrezljani iz plošče ali gume, črke pa so svinčene. Gre za klasičen način, ki vzame ogromno časa, sploh, če je veliko besedila. Tudi materiale je dandanes težko dobit, bi se lahko celo pošalil, da je misija nemogoče," pojasni in doda, da je za štiri vrstice besedila potreboval dva dni. "Črke so majhne, včasih po nesreči pobegnejo in jih moram znova nastaviti, kar je zelo zahtevno,” razlaga.
Rad se pohecam, da je to tiskalnik, ki ne dela na elektriko ampak na krompir, zelje, ocvirke in podobne stvari. Če kdaj ne bo elektrike, je to edina stvar, ki bo normalno delala.
Pove tudi, da so takšne srednjeveške tiskarne v Sloveniji že prava redkost. Tiskarna recimo obstaja še na ptujskem gradu, na gradu Muretinci, na celjskem gradu, na blejskem gradu, na gradu v Begunjah in zdaj tudi na gradu Frajštajn. "V Sloveniji ni veliko ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. V bistvu hodim po sejmih in podobno samo še jaz in en fant, ki je zadeve odkupil od mojstra Janeza. Sam Janez pa ne tiska več," še pojasni.
Pomen grbov in zastav
Društvo Klativitez med drugim tudi poudarja pomen heraldike in veksilologije, znanosti o grbih in zastavah. Predsednik, ki je tudi sam navdušenec nad temi zadevami, je leta 2009 celo registriral svoj osebni grb in si prizadeva ohraniti slovensko dediščino skozi simboliko in tradicijo. “Ponosno nosim svoj grb, ker to ni le okras, temveč del naše zgodovine,” dodaja.
[[image_4_article_72596]]
Imajo pa seveda tudi svoje pečate. Zakaj so bili pečati nekoč bolj popularni? Ker gospodje niso znali pisati. Na pismo so stisnili pečat, prejemniki pa so vedeli od koga ta pečat je. Za pisanje in branje so imeli zaposlene druge ljudi, ki so pisali po nareku.
Zavetje so našli v gradu Frajštajn
V teh časih, ko so kulturni prostori vse bolj redki, je društvo Klativitez našlo novo domovanje v gradu grofa Falskega. Ta je postal njihov mecen, saj ceni njihovo delo in jim omogoča, da svoje prireditve in raziskovanja zgodovine predstavljajo širši javnosti. "Prej smo bili v eni graščini na Dolenjskem, a so nas tam izgnali in nas je povabil grof Falski, ki je postal mecen društva. Ne morem si nič boljšega želeti, ker nam on res nikoli ne nagaja. Če ne bi bilo njega, bi verjetno ostali brez prostora, ki smo ga med korono krvavo iskali," zaključi predsednik.
