Prejšnji teden je v Mariboru odjeknila novica, da bo podjetje Ecolab odpustilo 56 oseb, saj želijo proizvodnjo preseliti na druge lokacije po Evropi, v Mariboru pa bo ostal le še prodajni oddelek. Podobno nameravajo storiti tudi v podjetju Henkel, kjer naj bi delo izgubilo 40 oseb, saj se namerava celoten oddelek nabave preseliti v Barcelono.

Kaj pravijo številke v Mariboru in okolici?

Za odgovore v zvezi s trgom dela in brezposelnostjo, smo se obrnili na vodjo Območne enote Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Bernarda Memona, ki je za Maribor24 posredoval podatke, da je na nivoju Območne službe Maribor, ki pokriva Upravne enote Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše in Slovenska Bistrica, bilo konec januarja 2026 registriranih 7.343 brezposelnih oseb, kar je za 139 oseb oziroma 1,9 odstotka več kot januarja 2025. Skupno je bilo v Sloveniji registriranih 0,7 odstotka manj brezposelnih oseb kot konec januarja 2025.

S koncem prejšnjega leta povečana brezposelnost

V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost zvišala za 519 oseb oziroma 7,6 odstotka, v Sloveniji pa se je zvišala za 5,5 odstotkov. Po besedah vodje območne enote Maribor, je potrebno pri teh številkah poudariti, da je povečanje brezposelnosti v tem obdobju posledica prijave sezonskih delavcev v evidenco brezposelnih, ter da je to vsakoletna značilnost trga dela v tem obdobju.

Povprečni čas brezposelnosti približno leto in pol

Iskanje zaposlitve, kljub takšnim in drugačnim prepričanjem, očitno ne poteka zelo hitro. Po besedah Memona, traja povprečni čas brezposelnosti na nivoju Območne službe Maribor 16,7 meseca,  na ravni Slovenije pa 18,6 meseca. Čeprav so te številke dokaj visoke, pa se povprečni čas brezposelnosti vztrajno znižuje, saj je Zavod RS za zaposlovanje v zadnjih dveh letih uspel znižati čas brezposelnosti za povprečno 7 mesecev.

Na določenih področjih še vedno ogromno povpraševanja

Na vprašanje, katera dela so najbolj iskana, je Memon izjavil, da so na trgu dela najbolj iskani vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, prodajalci, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kuharji, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, elektroinštalaterji, natakarji, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, zidarji, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, ter predmetni učitelji v osnovni šoli.

Pomankanje kadra, delovni pogoji in neustreznost kandidatov

Kljub velikemu povpraševanju po določenih poklicih, pa v nekaterih primerih prihaja do primanjkljaja zaradi različnih dejavnikov.  Delodajalci so v raziskavi »Napovednik zaposlovanja« navedli, da prihaja do primanjkljaja iz treh razlogov.

Prvi razlog, katerega je v raziskavi izbralo kar 64,6 odstotka delodajalcev je ta, da na trgu dela izrazito primanjkuje kadra s tem poklicem in je kader zelo težko dobiti.

Kar petina delodajalcev oziroma 20,3 odstotka delodajalcev, je kot razlog za pomanjkanje kadra navedla dejavnike demografske narave, saj kandidati, ki se javijo na razpis, ne izpolnjujejo pogojev kot so izobrazba, delovne izkušnje, ali pa nimajo splošne ali poklicno specifične kompetence.

Kot zadnji razlog so delodajalci navedli delovne pogoje, ki zajemajo plačo, urnik dela, fizično ali terensko delo in podobno, ki pogosto odvračajo kandidate od prijav na prosta delovna mesta. Po podatkih raziskave, približno 15,1 odstotka vprašanih delodajalcev smatra, da je prav to razlog za pomanjkanje kadra.

Je razlog za pomanjkanje kadra delo v tujini?

Na vprašanje ali dosti ljudi še vedno raje odhaja na delo v tujino in je tudi zato pomanjkanje delovne sile pri nas, je Memon odgovoril, da zavod tega podatka empirično ne meri, zato domneve ne morejo potrditi ali ovreči.

V letu 2025 uspešno vključevanje brezposelnih oseb v javna dela

Na Območni službi Maribor so v letu 2025 v javna dela vključili 318 oseb. Po besedah Memona, imajo ključno vlogo pri uspešnem izvajanju javnih del naročniki, zlasti lokalne skupnosti, katerih sofinanciranje je bistveno za dolgoročno vzdržnost programa in uresničevanje njegovega temeljnega cilja, zmanjševanja brezposelnosti in krepitve socialne vključenosti.

V programe javnih del se še naprej vključujejo dolgotrajno brezposelne osebe in druge ranljive ciljne skupine, pri katerih je ugotovljena smiselnost vključitve. Možnost vključevanja oseb iz ranljivih ciljnih skupin iz javnega povabila še za obdobje treh let omogoča bolj kontinuirano podporo posameznikom z večjimi ovirami pri vstopu na trg dela.

Zaradi pomanjkanja delovne sile je potrebno iskati delavce iz tujine

Na področjih, kjer je konstantno povpraševanje po kadrih in prihaja do pomanjkanja delovne sile, je zavod v večji meri, tudi zaradi nespodbudnih demografskih kazalcev, vezan na privabljanje tuje delovne sile. Tako so s strani zavoda delodajalcem s sedežem na območju OS Maribor v letu 2025 izdali skupno 3.875 delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo. Največ jih je bilo izdanih za državljane Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Indije, Severne Makedonije, Bangladeša, Kitajske, Turčije, Filipinov in Nepala.

Po podatkih zavoda, je v letu 2025 bilo izdanih največ delovnih dovoljenj in soglasij delodajalcem iz gradbeništva (36,2 odstotka vseh) ter predelovalnih dejavnosti (36,0 odstotkov vseh), sledijo delodajalci iz dejavnosti prevoza in skladiščenja, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti ter trgovine.

Trenutno išče delo okoli 1400 tujcev

Iz pridobljenih evidenc zavoda, je na Območni enoti Maribor bilo do konca januarja registriranih brezposelnih 5.875 državljanov Slovenije, 70 oseb iz drugih držav Evropske unije, ter 1.398 državljanov iz tretje države. Največ brezposelnih tujcev v Sloveniji sicer prihaja iz Ukrajine, sledijo pa državljani Bosne in Hercegovine in Kosova. 

Pri iskanju zaposlitve najtežji izziv predstavljata predvsem dva dejavnika - kar 807 tujih iskalcev dela namreč nima dokončane osnovnošolske izobrazbe, 642 iskalcev pa ima neznano dejavnost zadnjega delodajalca.

Pri tem je potrebno poudariti, da so tujci s področja gradbeništva v evidencah zavoda začasne narave, saj so vezani na sezonska dela, ki se praviloma, zaradi trenutne zime, pričnejo v mesecu marcu. 94 tujcev išče zaposlitev v Sloveniji že več kot dve leti, 8 od teh je v evidencah že več kot osem let.  

Ključ do zaposlitve je aktivno sodelovanje

Vodja OE Maribor Memon meni, da ljudi k aktivnejšemu iskanju zaposlitve ne spodbuja pritisk, ampak jasna podpora in realne priložnosti. Na zavodu tako dajejo poudarek osebnemu pristopu, jasnim ciljem in konkretnim korakom, kar pomeni od povezovanja z delodajalci do vključevanja v usposabljanja in preizkuse dela. Aktivnim iskalcem na zavodu omogočajo hitrejši dostop do programov in delovnih mest, hkrati pa jasno izrazijo, da je sodelovanje pogoj za uspeh. Cilj zavoda ni nadzor, temveč partnerstvo, saj zavod lahko pomaga, vendar pa odgovornost za korak naprej, ostaja pri posamezniku.

Obstaja vrsta možnosti za brezposelne osebe

Zavod za zaposlovanje poleg javnih del trenutno ponuja različne programe, s katerimi lahko brezposelne osebe najdejo zaposlitev. Eden izmed programov, ki jih ponuja zavod, je usposabljanje na delovnem mestu (UDM+), ki omogoča vključitev brezposelne osebe v delovni proces delodajalca, kjer pod strokovnim vodstvom mentorja opravlja naloge, določene v izbranem programu usposabljanja. Usposabljanje praviloma traja 3 mesece, izjemoma 4 mesece.

V okviru javnega povabila se izvajata programa UDM+, namenjen dolgotrajno brezposelnim, starejšim od 50 let, nižje izobraženim (ISCED 3 ali manj) ter brezposelnim z visokim tveganjem za dolgotrajno brezposelnost (npr. prejemnikom denarne socialne pomoči, invalidom, Romom), ter program Usposabljamo lokalno, v katerega se lahko vključijo brezposelni, ki so v evidenci Zavoda prijavljeni najmanj 3 mesece.

Delodajalcem Zavod povrne upravičene stroške usposabljanja v višini 955 evrov za trimesečni oziroma 1.230 evrov za štirimesečni program, udeležencem pa dodatek za aktivnost in prevoz.

Program tudi za tujce

Zavod ponuja tudi usposabljanje za osebe z mednarodno zaščito in tujce. Program traja šest mesecev in je namenjen brezposelnim osebam s statusom v Republiki Sloveniji priznane mednarodne zaščite, začasne zaščite ali tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki nimajo znanja slovenskega jezika in delovnih izkušenj v Sloveniji, so v evidenci brezposelnih prijavljeni 12 mesecev ali več ter so prejemniki denarne socialne pomoči.

[[image_1_article_85565]]

Za izvedeno usposabljanje Zavod delodajalcu na podlagi dokazil povrne upravičene stroške v višini 373 evrov na mesec, kar za celotno 6-mesečno obdobje skupaj znaša 2.238 evrov. Vključena oseba prejme dodatek za aktivnost ter dodatek za prevoz.

Enomesečni delovni preizkus

Delodajalec lahko v okviru enomesečnega programa pred odločitvijo o zaposlitvi spozna in preizkusi brezposelno osebo, prijavljeno v evidenco Zavoda na delovnem mestu. Za izveden delovni preizkus Zavod delodajalcu na podlagi dokazil povrne upravičene stroške v višini 317 evrov, vključena oseba pa prejme dodatek za aktivnost ter dodatek za prevoz.

Možnosti zaposlitve tudi za težje zaposljive osebe

Eden izmed programov zavoda je namenjen tudi težje zaposljivim osebam. Program Zaposli.me+ ponuja subvencionirano zaposlovanje, omogoča pa zaposlovanje brezposelnih oseb iz ranljivejših skupin, torej dolgotrajno brezposelnih, starejših od 50 let, nižje izobraženih ter drugih oseb z visokim tveganjem za dolgotrajno brezposelnost, kot so prejemniki denarne socialne pomoči, invalidi in Romi. Zaposlitev se sklene za najmanj eno leto pri delodajalcih, izbranih na javnem povabilu.

Višina subvencije je odvisna od števila izpolnjenih kriterijev in znaša med 450 in 720 evri na mesec. Skupaj lahko delodajalec za enoletno zaposlitev prejme od 5.400 do 8.640 evrov.

Priložnost za mlajše od 30 let

Za mlade brezposelne osebe, obstaja program »Trajno zaposlovanje mladih – subvencionirano zaposlovanje«, namen katerega je je spodbujati zaposlovanje mladih brezposelnih oseb za nedoločen čas s pomočjo subvencij ter jim omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in kompetenc ob podpori izkušenega mentorja pri delodajalcu. Program hkrati spodbuja tudi dodatno usposabljanje ali izobraževanje pri zunanjih izvajalcih, v obsegu najmanj 30 šolskih ur, pri čemer je poseben poudarek namenjen razvoju digitalnih kompetenc. V program se lahko vključijo mladi do 29 let, ki so v evidenci brezposelnih prijavljeni vsaj tri mesece, ter tudi mladi iz ranljivejših skupin, kot so prejemniki denarne socialne pomoči ali denarnega nadomestila, invalidi in pripadniki romske skupnosti – ne glede na čas prijave.

Subvencija za zaposlitev se dodeli za največ 18 mesecev. Njena višina je odvisna od značilnosti vključene osebe: 710 evrov na mesec za mlade z nižjo izobrazbo, dolgotrajno brezposelne ali prejemnike socialnih transferjev, ter 610 evrov na mesec za ostale udeležence programa.

Javno povabilo za velika podjetja

Program spodbuja zaposlovanje brezposelnih oseb v velikih podjetjih z večjim zaposlitvenim potencialom. V program se lahko vključijo delodajalci iz celotne Slovenije z vsaj 250 zaposlenimi, ki v zadnjih 12 mesecih niso zmanjševali števila zaposlenih oziroma so morebitna zmanjšanja nadomestili z novimi zaposlitvami in ne sodijo med podjetja v težavah.

Ciljna skupina so brezposelne osebe, ki izpolnjujejo vsaj enega od kriterijev: v zadnjih šestih mesecih niso bile zaposlene, so mlajše od 25 let ali starejše od 50 let, imajo največ osnovnošolsko izobrazbo ali so pripadniki romske skupnosti.

Višina subvencije znaša od 700 do 740 evrov na mesec, trajanje subvencionirane zaposlitve pa od 12 do 24 mesecev, odvisno od izpolnjevanja kriterijev ciljne skupine.

Program za osebe z ovirami

Zavod za zaposlovanje ponuja tudi program Učne delavnice+. Gre za program s 5-mesečnim praktičnim usposabljanjem, ki poteka v okolju socialnega podjetništva, predvsem v socialnih in invalidskih podjetjih.

Namenjen je vključevanju ranljivih oseb z več zaposlitvenimi ovirami, ki potrebujejo poglobljeno in individualno obravnavo. Usposabljanje poteka pod strokovnim vodstvom internega mentorja pri delodajalcu ter ob podpori trenerja dela Zavoda RS za zaposlovanje. Cilj programa je, da udeleženci pridobijo delovne izkušnje, praktična znanja in ključne kompetence, ki povečujejo njihove možnosti za vključitev na trg dela.

Posebna vrednost programa je v tem, da se ne zaključi zgolj z usposabljanjem. Učne delavnice plus omogočajo tudi neposreden prehod v subvencionirano zaposlitev, saj lahko udeleženci po uspešno zaključenem usposabljanju nadaljujejo z zaposlitvijo pri izvajalcih usposabljanja ali pri drugih delodajalcih po vsej Sloveniji.

Mesečna subvencija za zaposlitev znaša 770 evrov, zaposlitev pa mora trajati najmanj 10 mesecev za polni delovni čas. Za izvedeno praktično usposabljanje Zavod delodajalcem povrne upravičene stroške v višini 488 evrov na mesec, kar za celotno petmesečno obdobje znaša 2.440 evrov, udeleženci pa prejmejo dodatek za aktivnost in prevoz.

Kakšna so pričakovanja mladih iskalcev zaposlitve pred vstopom na delovni trg?

Po mnenju vodje OE Maribor Memona, so pričakovanja mladih iskalcev zaposlitve različna. Nekateri si želijo prilagodljivo delovno okolje in urnik dela, drugi pa strukturiran delovni čas, vsi pa imajo skupen imenovalec, da si želijo in pričakujejo mentoriranje na delovnem mestu, ter spodbudno delovno okolje, kjer so slišani in videni, v katerem uspešno krmarijo med kariero in osebnim življenjem.

Zavod je povezovalni člen med mladimi in zaposlitvijo

Kot je še dodal Memon, mladi iskalci prepoznavajo Zavod za zaposlovanje kot povezovalni člen med njimi in trgom dela, kot neke vrste most do delodajalcev. Iz tega razloga, zavod ponuja različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja kot so učne delavnice, delovni poizkus, usposabljanje na delovnem mestu in subvencijske zaposlitve. Na Zavodu mlade opolnomočijo s kratkimi modularnimi delavnicami in z vključitvijo v karierno svetovanje, kjer se naslavljajo pomembna vprašanja o tem kakšna je oseba, kakšna so zanimanja, znanja in kaj lahko ponudi na trgu dela.

Mladi potrebujejo informacije o delovanju trga dela, trenutni klimi ter pričakovanju delodajalcev. Pri iskanju dela in komunikaciji s svetovalci Zavoda je vsem, ne samo mladim, v veliko pomoč portal Poiscidelo.si, s pomočjo E-svetovanja pa lahko samostojno pridobivanju in krepijo veščine, ki jih potrebujejo pri vstopu na trg dela in kasnejšem ohranjanju zaposlitve.