Onesnažene ceste zaradi blata, gnoja in zemlje, ki jih na vozišče nanesejo traktorji, so v Sloveniji pogost pojav, predvsem v času intenzivnih kmetijskih del. Čeprav gre za na videz vsakdanjo težavo, lahko takšni nanosi resno ogrozijo prometno varnost.

Na problem opozarjajo tako občinske službe kot država in policija, ob tem pa poudarjajo: odgovornost je jasna - cestišče mora očistiti povzročitelj.

Onesnaženje se pojavlja redno, predvsem na izpostavljenih odsekih

Na območju Spodnjega Podravja pristojni opažajo, da se onesnaženje cest pojavlja predvsem v spomladanskih in jesenskih mesecih, ko je na poljih največ dela.

»V omenjenih obdobjih na posameznih odsekih zaznavamo onesnaženje cest, najpogosteje v obliki sledov koles, redkeje pa tudi večjih nanosov materiala, ki lahko bistveno poslabšajo prometno varnost,« pojasnjuje Tatjana Mohorko, referentka iz Kabineta župana Mestne občine Ptuj.

Dodajajo, da so problematične predvsem ceste ob kmetijskih površinah, kjer vozniki pogosto ne očistijo koles mehanizacije, preden se vključijo v promet.

Podobno izpostavljajo tudi na Direkciji RS za infrastrukturo, kjer ocenjujejo, da se onesnaženje na določenih odsekih pojavlja približno enkrat do dvakrat tedensko.

Nevarnost za voznike, kolesarje in pešce

Blato, zemlja ali celo gnoj na cesti niso zgolj estetski problem.

»Ti materiali ob višji zračni vlagi hitro povzročijo spolzko in nevarno površino za druge udeležence v prometu,« opozarja Mohorko.

Posebej izpostavljajo tudi nove kolesarske poti, ki so pogosto umeščene med ceste in kmetijske površine. Prav tam prihaja do dodatnih nanosov, saj jih kmetijska mehanizacija pogosto prečka.

Kdo mora počistiti? Najprej povzročitelj

Postopek je v teoriji jasen: »Če povzročitelja ugotovimo, mu odredimo takojšnje čiščenje cestišča,« pojasnjujejo na Mestni občini Ptuj.

Če povzročitelja ni mogoče določiti, cesto očisti vzdrževalec, stroški pa lahko bremenijo proračun. 

Na Direkciji RS za infrastrukturo dodajajo, da se v praksi večina povzročiteljev na opozorila odzove: 

»V večini primerov se povzročitelji odzovejo in očistijo cesto.«

Globe do 2000 evrov

Za onesnaževanje cest so sicer predpisane tudi kazni v višini 500 evrov za posameznika ter 2000 evrov za pravne osebe.

Kljub temu sankcije niso vedno izrečene. »Ali bo izrečena globa ali opozorilo, je odvisno predvsem od stopnje ogrožanja in odnosa kršitelja,« pojasnjujejo na Ptuju.

Na državni ravni pa dodajajo, da do kaznovanja pogosto niti ne pride, saj povzročitelji napako odpravijo sami.

Policija: Cesto je treba očistiti takoj

Policija ob tem opozarja, kot pojasnjuje Anita Kovačič iz PU Maribor, na jasno zakonsko določbo: Vozniki traktorjev morajo pred vključitvijo v promet z vozila odstraniti blato ali zemljo, ki bi lahko onesnažila vozišče.

»Onesnaženo cesto je treba nemudoma očistiti – če tega povzročitelj ne stori, jo na njegove stroške očisti vzdrževalec«, opozarjajo na policiji.

Občasno prejmejo tudi prijave občanov, ki opozarjajo na nevarne odseke.

Kjer je sodelovanje je manj težav

Zanimiv primer prihaja iz občine Kidričevo, kjer pravijo, da večjih težav nimajo.

»Sobivanje kmetijstva in ostalih udeležencev v prometu je na visokem nivoju,« poudarja Damjan Napast iz občine Kidričevo.

Občina vsako leto zagotovi material za vzdrževanje traktorskih poti, kmetje pa sami skrbijo za njihovo urejanje.

»Posledično je tudi nanosa zemljine na ceste precej manj, saj čutijo odgovornost do cest.«

Ključ je v odgovornosti

Čeprav gre za vsakoletni pojav, vsi poudarjajo, da bi lahko težavo v veliki meri preprečili že z osnovno previdnostjo kot sta čiščenje mehanizacije pred vključevanjem na cesto in takojšnjim ukrepanjem ob onesnaženju.

Ker v prometu ne sodelujejo le vozniki traktorjev, temveč tudi kolesarji, pešci in vozniki avtomobilov, ima lahko že majhen nanos blata na cestišče velike posledice.