Župan Mestne občine Maribor, Aleksander Saša Arsenovič, je na prejšnji seji mestnega sveta pokomentiral, da si "prizadevajo, da bi ta del pogače, ki pripada samo Šentilju, dobile tudi druge občine, ki imajo na to vpliv".

Mestni svetnik Milovanovič je ob tem pokomentiral, da v Šentilju čaka približno 700.000 evrov letno "pa se sploh ne rabimo ukvarjat s tem". "Zakaj ne bi mi, če je večina igralcev v kazinoju Mariborčanov, zahtevali te koncesijske dajatve," je še dodal.

Za pojasnila smo se obrnili na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Meje je mogoče na novo presojati ob podelitvi nove koncesije

Kot so uvodoma razložili, je meje zaokroženega turističnega območja mogoče na novo presojati ob podelitvi nove koncesije za prirejanje iger na srečo. "Pravna podlaga, ki bi omogočala razširitev ali spremembo zaokroženega turističnega območja v času veljavnosti koncesijske pogodbe, ni izrecno zakonsko določena," so dodali.

"Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pa na podlagi tega primera in vaših vprašanj ugotavljamo, da je potrebno pristopiti k obravnavi teh vprašanj in definirati rešitve v sodelovanju z Ministrstvom za finance, ki je primarno pristojno za Zakon o igrah na srečo, z namenom, da se jasneje določi način in postopek določanja zaokroženih turističnih območij na podlagi kriterijev, ki jih določa zakon. 74. člen Zakona o igrah na srečo," so nadaljevali.

Strogi pogoji za določitev zaokroženega turističnega območja

Omenjeni zakon namreč določa, da za turizem pristojni minister na podlagi sklepa vlade o dodelitvi koncesije z odločbo določi zaokroženo turistično območje na način, da to ob lokalni skupnosti, kjer je igralnica, sestavljajo tudi lokalne skupnosti, ki izrazijo za to interes, če izpolnjujejo vsaj dva (od petih) v zakonu določena kriterija:

  • dodatna obremenjenost okolja zaradi izvajanja igralniške dejavnosti;
  • prostorska povezanost in soodvisnost pri rabi prostora za razvoj turizma in oblikovanje skupne turistične ponudbe;
  • skupno investiranje ali vzdrževanje objektov in naprav turistične infrastrukture (športno-rekreativni, kulturni objekti in naprave, namenjene pretežno turistom in izletnikom);
  • skupne aktivnosti na področju turistično-informativne in promotivne dejavnosti;
  • skupna komunalna infrastruktura, če je ta izrazito v funkciji turizma.

"Določitev kriterijev o določitvi zaokroženega turističnega območja in umestitev teh v zakon je posledica napotil Ustavnega sodišča, ki ni ocenilo kot primerno ureditev, da se s podzakonskim predpisom konkretno določi občine, ki so vključene v določeno zaokroženo turistično območje," so še razložili.

"V vsakem primeru pa je potrebno pri tem upoštevati interese lokalnih skupnosti o medsebojnem povezovanju, pa tudi nasprotja pri njihovih interesih pri delitvi lokalnim skupnostim pripadajočega dela koncesnine. V skladu s tem je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pristopilo k obravnavi teh vprašanj in definiranju potrebnih rešitev v sodelovanju z Ministrstvom za finance, ki je primarno pristojno za Zakon o igrah na srečo," so zaključili.