Danes je na Malem odru v Slovenskem narodnem gledališču Maribor potekala medijska konferenca, na kateri so organizatorji predstavili izbor slovenskih uprizoritev v tekmovalnem programu 60. Festivala Borštnikovo srečanje. Na predstavitvi sta sodelovala umetniški direktor festivala Aleš Novak in selektorica tekmovalnega programa Ajda Rooss.
Jubilejna 60. izvedba Festivala Borštnikovo srečanje
Jubilejna 60. izvedba Festivala Borštnikovo srečanje bo med 2. in 15. junijem ponudila skrbno pripravljen izbor vrhunskih uprizoritev slovenskih in tujih producentov, raznolik spremljevalni program s strokovnimi srečanji, pogovori ob zanimivih knjigah, z razstavami, refleksijo gledališkega dogajanja in zanimivimi študentskimi vsebinami.
"Za letos pripravljamo ogromno dogodkov, s katerimi želimo obeležiti in počastiti okroglo obletnico. Vsak festival je za nas nekaj posebnega, zgodba zase, 60 let tradicije pa je gotovo izjemna obletnica, ki se je zelo veselimo. Upamo, da bo občinstvo prepoznalo pomen tega festivala v takšni meri, da bo odlično obiskan," nam je po dogodku zaupal Aleš Novak.
Osrednja pozornost bo namenjena izboru slovenskih uprizoritev, ki se bodo potegovale za festivalske nagrade, ponovno jih bo 12, izbrala pa jih je selektorica Ajda Rooss, ki si je v koledarskem letu 2024 ogledala približno 120 uprizoritev. O izbranih uprizoritvah je v svoji utemeljitvi zapisala: "Uprizoritve sodobnega slovenskega gledališča tudi v letu 2024 ostajajo močna in pronicljiva refleksija perečih družbenih in eksistencialnih vprašanj. Vendar se v prizadevanju za relevantnost pogosto ujamejo v pasti zgoli analitičnih, konceptualnih ali provokativnih pristopov. Nagovorile so me predvsem umetniško celovite predstave, ki presegajo zgoli estetski užitek ali intelektualno intrigantnost ter univerzalna človeška vprašanja raziskujejo skozi najgloblje plasti intuitivnih, asociativnih in duhovnih izkušenj. Gre za predstave, ki si drznejo poseči v presežno in arhetipsko, kjer se moč gledališča razkrije v trenutkih, ko odrski svet postane ogledalo naše lastne duše. Takrat subtilni detajli odpirajo vrata univerzalnih resnic, trenutek se zlije z večnostjo, materialno z skrivnostnim, profano s sakralnim, življenje z smrtjo - in v teh trenutkih gledališče preseže meje racionalnega ter se dotakne nečesa globljega, bistvenega."
[[image_1_article_74246]]
Posebno pozornost so namenili raznolikosti perspektiv
Selektorica je posebno pozornost namenila razolikosti perspektiv, zlasti vprašanjem spola in njihovemu vplivu na produkcijo, izboru tem ter uprizoritvenim pristopom. "Zanimali so me tudi širši ustvarjalni konteksti: odnos ustvarjalcev do teh tematik, zastopanost žensk v kreativnih procesih in družbene dinamike, ki se odražajo v samih predstavah. Kljub prizadevanjem za enakopravnost in deklariranim enakim možnostim slovensko gledališče še vedno odraža izrazito neravnovesje v spolni zastopanosti. Leto 2024 razkriva, da so neenakosti še vedno prisone: le 24 odstotkov predstav je bilo ustvarjenih pod režijskim vodstvom žensk, pri čemer jih je manj kot četrtina nastala v institucionalnih gledališčih. Še bolj zaskrbljujoče številke kažejo na nizko zastopanost ženskih avtoric v repertoarjih teh institucij - med 75 novitetami so le štiri uprizoritve sodobnih slovenskih dramatičark," ugotavlja v obrazložitvi.
Izpostavlja tudi zastopanost ustvarjalk in ustvarjalce mlajše generacije, ki po njenem mnenju s svojo inovativno svežino in drznostjo postopoma razgrajujejo monolitnost kanona ter ga skozi lastno ustvarjanost na novo oblikujejo.
"Pričujoči izbor presega dojemanje gledališča zgolj kot prostora odseva in refleksije ter ga ponovno afirmira kot prostor presežnega in transformacije. V času globalne negotovosti, ko podnebne spremembe in geopolitične napetosti pretresajo temelje našega sveta, uprizoritve predvsem skozi motive smrti in minijivosti odpirajo prostor za pogloblien razmislek. Smrt ni zgolj biološki konec, temveč postane pomenijiva alegorija - prispodoba izgube in razkroja, ki hkrati odpira možnost za preobrazbo in prehod v nove, pravičnejse družbene paradigme. Hkrati se smrt v predstavah pojavlja kot močan metaforični in metagledališki element, ne preizprašuje le družbenih hierarhij, temveč tudi samo naravo gledališča, njegove metode, estetiko in poslanstvo. Odpira prostor za razmislek o tem, kako nagovarjati sodobnost in prihodnost ter ohraniti umetniško svežino in pomen v spreminjajočem se svetu," je še zapisala.
Osrednji fokus ostaja izbor predstav slovenskih gledališč
Umetniški direktor festivala Aleš Novak je povedal, da izbor predstav slovenskih gledališč v tekmovalnem programu ostaja osrednji fokus letošnjega festivalskega dogajanja, in izrazil pričakovanje, da bo ob slovenskih gledalcih ta segment programa privabil tudi številne goste iz tujine.
[[image_3_article_74246]]
"Krepimo prizadevanja za mednarodno prepoznavo in uveljavitev slovenskega gledališča in festivala v širšem prostoru. Letošnji selektoričin izbor prinaša dvanajst vznemirjivih uprizoritev, kar pomeni, da smo ponovno na gornji meji obsega tekmovalnega programa, in če k temu dodamo izvedbeno zahtevnost posameznih projektov, je festivalska ekipa ponovno soočena z velikimi izzivi. Seveda tudi letos pripravljamo dodatne, spremljevalne festivalske vsebine, od slovenskih in mednarodnih gostovanj v spremljevalnem programu do strokovnega in na novo zasnovanega študentskega programa. Pri izvedbi festivala ponovno sodelujemo s številnimi partnerji, z namenom in s skupno zavezo, da Maribor ponovno postane vznemirjivo središče gledališkega vrveža, institucionalnega in sektorskega povezovanja, kulturnih izmenjav in seveda tudi druženja. Letošnje slavnostno odprtje načrtujemo v petek, 6. junija, z mednarodno koprodukcijo Lapis Lazuli v režiji mednarodno uveljavljenega grškega režiserja in performerja Euripida Laskaridisa," je povedal Aleš Novak.
Festival se bo zaključil v nedeljo, 15. junija, s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana, ki ga letos prejme dramska igralka.
Poročilo selektorice
Kot je izpostavila selektorica, je vsak selektorski izbor hkrati končen in nepopoln, saj temelji na osebnih izbirah, ki so vedno odprte za reinterpretacijo in kritiko. Prav to je ena ključnih značilnosti umetnosti- njena sposobnost, da sproža nova vprašanja in odpira prostor za raznolike poglede. Vsak selektorski izbor je unikatna sinteza osebnih estetskih preferenc, raznolikih gledaliških izkušenj in kulturnega konteksta, v katerem nastaja.
Čeprav stremi k prepoznavanju umetniških presekov, ostaja hkrati subjektiven odsev specifičnega časa in prostora ter posameznikovih notranjih premislekov.
Izbor zajema predstave iz zadnjega leta
"V obdobju od januarja do decembra 2024 sem si ogledala približno 120 predstav, ki so me popeljale skozi širok spekter raznolikih estetskih pristopov, uprizoritvenih poetik, gledaliških žanrov, slogov in kontekstov. Ta pestra paleta gledaliških izkušenj me je povezala z mogimi kompleksnimi vprašanji, ki jih odpira sodobna slovenska produkcija," je ponazorila selektorica.
V nadaljevanju je pojasnila, da izbor zajema predstave iz zgolj enega leta, zato ne more in ne želi biti celovit portret stanja sodobnega slovenskega gledališča. Za takšno oceno bi bila potrebna vpetost leta v daljše časovno obdobje in upoštevanje raznovrstnih produkcijskih kontekstov. "Kljub temu pa lahko na podlagi opažanj zadnjih let presodim, da je leto 2024 izpostavilo bolj preudaren, preverjen pristop in manj izrazitih umetniških presekov. Kar pa lahko razumemo predvsem kot odraz časa, v katerem živimo," je dodala.
Gledališče v času tesnobe, razčlovečenja in negotovosti
[[image_2_article_74246]]
V času, ko je beseda leta genocid in so ekstremne oblike nasilja, razčlovečenja in uničenja postale del naše kolektivne realnosti, se tudi gledališče sooča z občutkom nemoči, kako spregovoriti o tišini, ki prevzema najgloblje resnice našega časa. Kako nagovoriti občinstvo, prebujati njegovo občutljivost in empatijo ter ga spodbujati k dialogu in notranji refleksiji?
Uprizoritve sodobnega slovenskega gledališča tudi v letu 2024 ostajajo močna in pronicijiva refleksija perečih družbenih in eksistencialnih tem. Pogosto odpirajo razpravo o družbeni neenakosti, izzivajo uveljavljene družbene norme, razkrivajo sistemske oblike diskriminacije ter opozarjajo na nepravinosti, ki so zasidrane v strukturah moči, izkoriščanja in patriarhata. Pri tem se ne izogibajo distopičnim perspektivam, ki zrcalijo možne negativne scenarije prihodnosti in služijo kot svarilo. Ob soočanju z globalnimi pretresi in podnebnimi katastrofami, vzponom individualizma in prevlado potrošniške miselnosti sodobno gledališče pogosto preizprašuje tudi praznino medčloveških odnosov, problematiko migracij in iskanje identitete. Uprizoritve se poglabljajo v občutke izgube smisla, osamljenosti in odtujenosti. V ospredje prihaja tudi okoljska problematika - predstave se posvečajo temam, kot so podnebne spremembe, degradacija okolja in nujnost trajnostnega delovanja. Čas je, da gledališče ne le reflektira te izzive, ampak z vključevanjem trajnostnih načel v produkcijo tudi aktivno prispeva k njihovemu reševanju.
Nevladne producije so tudi v letu 2024 ključni glas pri obravnavi socialnih neenakosti
Opolnomočijo marginalizirane skupine in ustvarjajo prostor za kritično refleksijo o nestabilnih in neurejenih prekarnih delovnih pogojih, spolnih neenakostih ter vprašanjih spolnih identitet. S sojimi umetniškimi in aktivističnimi performativnimi praksami ne ponujajo zgolj estetskega izraza, temveč so nepogrešljiv dejavnik pri preoblikovanju družbenih diskurzov in razbijanju prevladujočih norm.
S tem nenehno omogočajo nastajanje bolj vljučujoce in raznolike umetniške produkcije, ki presega meje institucionalnih okvirov ter odpira nove horizonte družbeno angažirane umetnosti.
Tekmovalni program vključuje 12 predstav
- Alica: Nekaj solilogov o neznosnosti časa (režiser Luka Marcen, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana - Čakajoč Supermana in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani)
- Ubesedovanje (režiser Jan Krmelj, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica)
- Bodočnost (režiser Žiga Divjak, Mestno gledališče ljubljansko in Beogradsko dramsko prizorište)
- Toxic (Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor)
- Nebesje (režiser Sebastijan Horvat, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana)
- Boj na požiralniku (režiser Jernej Lorenci, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj)
- Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije (režiserka Livija Pandur, Slovensko narodno gledališče Celje)
- Kazimir in Karolina (režiserka Nina Rajić Kranjac, Mestno gledališče ljubljansko)
- Kje mi živimo (režiser Bor Ravbar, Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Melara)
- Balada o trobenti in oblaku (režiser Žiga Hren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in Mini teater)
- Agmisterij (drugič) (režiser Klemen Kovačič, Bunker, Ljubljana in Klemen Kovačič)
- Prah (režiser Dorian Šilec Petek, KUD Dveh)
