Letališče Edvarda Rusjana Maribor je kot javno mednarodno letališče vpeto v letalski promet že od samega začetka; kljub morebitnim smelim načrtom ob izgradnji, pa žal nikoli ni prevzelo svoje primarne funkcije. Tako je vedno bilo v vlogi sekundarne prometne infrastrukture. Po spletu okoliščine je lastnica letališča postala država – zanjo sedaj Ministrstvo za infrastrukturo, ki je upravljanje in obratovanje letališča pogodbeno predalo družbi DRI d.o.o.

Letališče lani prizadela neurja s točo

Letališče, ki bolj ali manj sameva, pa je junija zajela prva velika nevihta, ki je povzročila veliko škodo na potniškem terminalu. Kot je dan po dogodku nekaterim medijem povedal vodja letališča Smiljan Kramberger, je naliv spremljala toča, ta pa je poškodovala streho in posledično zamašila vse odtočne jaške. »Voda je vdrla v celoten objekt, namočena je vsa toplotna izolacija, vse mavčne plošče,« je za 24ur dejal Kramberger in poudaril, da bo treba menjati tudi streho.

[[image_3_article_73194]]

Ob tem je namočilo tudi računalniško opremo in električne vode, po Krambergerjevem mnenju pa naj bi bila škoda »ogromna, vsaj milijonska«.

[[image_1_article_73194]]

Še preden so lahko poskrbeli za temeljito sanacijo, je letališče julija znova zajelo neurje. Od takrat ministrstvo izvaja sanacije, letališče pa sicer deluje, a v omejenm obsegu. V začetku decembra so se za skupno mizo vsedli ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek s sodelavci, upravljalci in poslanci odborov za gospodarstvo in infrastrukturo. Pregledali so trenutno stanje, načrt sanacije in izzive, s katerimi se soočajo. Obrnili smo se na ministrstvo in jih povprašali o načrtih, ki jih je ministrica predstavila poslancem. 

[[image_2_article_73194]]

DRI bo z letališčem upravljala so konca leta 2026, nato ...

Kot nam uvodoma pojasnijo, ima družba DRI sklenjeno veljavno pogodbo za začasno upravljanje in obratovanje letališča do konca leta 2026. Do takrat pa da si bo ministrstvo prizadevalo vzpostaviti pogoje, ki bodo omogočili oddajo letališča najboljšemu ponudniku. »V ta namen ministrstvo pristopa k uvedbi postopka za sprejem OPPN (Občinski podrobni prostorski načrt) skupnega pomena, ki bo, s spremembo namenske rabe, omogočil ustrezen prostorski razvoj za potrebe dopolnilne dejavnosti letališča – npr. poslovna cona za skladišča, servisne delavnice za popravilo in servis zrakoplovov …« pojasnjujejo.

Vzporedno bo ministrstvo pospešilo aktivnosti izdelave DPN (Državni prostorski načrt) kot obvezne sestavine za obstoječe območje letališča. V tem sklopu bo izvedena inventarizacija in načrt za prenovo letališča kot celote. Za potrebe naslednje faze bo izvedena tudi ustrezna rezervacija prostora za morebitno podaljšanje vzletno – pristajalne steze, pravijo na ministrstvu.

»Terminski plan je do konca leta 2026, kar sovpada z iztekom upravljanja letališča s strani DRI d.o.o. Po izpolnjenih zgornjih pogojih, bo ministrstvo lahko objavilo ustrezen javni razpis za oddajo letališča v dolgoročno upravljanje in obratovanje (s koncesijo gradnje) najboljšemu ponudniku,« dodajajo.

Ministrstvo samo k večjim izboljšavam ne bo pristopilo

Do takrat bo DRI d.o.o., kot začasni upravljalec in obratovalec, pripravil seznam nujnih potrebnih del za zagotavljanje minimalnih standardov za potrebe ohranjanja dosedanjega statusa. Za potrebe izvajanja tekočih del in nalog, ki zajemajo tudi ohranjanje obratovanja, bo DRI d.o.o. sproti obveščal ministrstvo o potrebnih investicijskih vlaganjih. »Ob tem dodajamo, da zaradi načrtovane oddaje letališča v dolgoročno upravljanje in obratovanje, ministrstvo verjetno ne bo pristopalo k večjim sicer potrebnim izboljšavam oziroma prenovam,« pojasnijo na ministrstvu in dodajo, da bo to prepuščeno novemu upravljalcu in obratovalcu, ki bo potrebno prenovo lahko izvedel po svojih načrtih.

Država je sicer za izvajanje obratovanja mariborskega letališča podjetju DRI predlani izplačala dobrega 1,95 milijona evrov, v kar so vključeni zahtevki od novembra 2022 do vključno oktobra 2023. V tem času so za investicije namenili nekaj manj kot 25.000 evrov, ministrstvo pa plačuje še strošek komunalnih storitev. Na drugi strani je letališče v istem obdobju ustvarilo vsega pol milijona evrov prihodkov iz naslova storitev obratovanja.

V primeru, ko razpis za oddajo dolgoročnega upravljanja in obratovanja ne bo uspešen, bo ministrstvo, ob sodelovanju drugih relevantnih deležnikov, iskalo bolj optimalno in časovno vzdržno rešitev. »V najslabšem primeru bi lahko letališču znižali kategorijo letališča - npr. nejavno in nekontrolirano, ter ga prepustilo upravljanju lokalni skupnosti oziroma ostalim zainteresiranim subjektom z izkazanim interesom,« zaključijo.