Maribor, ki že več let načrtuje sodoben objekt za energetsko izrabo odpadkov (EIOM), se pri tem zgleduje po najrazvitejših evropskih mestih. Objekt, ki bo obdeloval približno 50.000 ton gorljivih odpadkov letno, je usmerjen predvsem k večji energetski samooskrbi in stabilizaciji cen ogrevanja, sama vrednost investicije pa je preliminarno ocenjena na 60 milijonov evrov, pri čemer bo ključen dejavnik končne cene izbira tehnologije.

Kljub temu, da v Sloveniji sicer že deluje namenska sežigalnica za energetsko izrabo odpadkov (Toplarna Celje) in sosežigalnica v cementarni (Alpacem Cement, nekdanji Salonit Anhovo), država na področju termične obdelave gorljivega nereciklabilnega ostanka ni samozadostna in ostaja močno odvisna od tujine. Pomanjkanje zmogljivosti pa je tudi osrednji razlog za pripravo nove Uredbe o opravljanju obvezne državne javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki predvideva podelitev koncesij za nove objekte, kot je ta v Mariboru.

Obdelovali bodo izključno odpadke, ki so nastali na območju severovzhodne Slovenije

Kot piše na uradni spletni strani projekta, bo objekt deloval po tehnologiji visokotemperaturne oksidacije (gorenja) in bo primarno proizvajal toploto in električno energijo, s čimer bo napajal mariborski sistem daljinskega ogrevanja in elektrodistribucijsko omrežje. S tem naj bi se energetska samozadostnost daljinskega ogrevanja povečala na 60 odstotkov, hkrati pa bi se zmanjšala odvisnost od uvoženih fosilnih energentov.

V sežigalnici bodo obdelovali izključno odpadke, ki so nastali na območju severovzhodne Slovenije. To pomeni, da tujih odpadkov ne bo mogoče uvažati. Pravila glede vrste odpadkov so prav tako natančno določena, saj se bo izrabljal zgolj gorljivi preostanek mehanske obdelave mešanih in ločeno zbranih komunalnih odpadkov, ki jih ni možno predelati z višjimi hierarhičnimi stopnjami ravnanja z odpadki.

Sežigalnica bo stala v neposredni bližine Snage

Načrtovanje in postavljanje objekta EIOM je trenutno še v začetni fazi in je zavezano k najvišjim okoljskim standardom. Lokacija poleg sortirnice komunalnih odpadkov Snage je bila izbrana na podlagi študij Zavoda za urbanizem Maribor in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Skozi postopek umeščanja v prostor in presoje vplivov na okolje pa bo izvedena tudi Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), ki bo ugotovila vse vplive na okolje in zdravje ljudi. Če bi bili vplivi, kljub najsodobnejši tehnologiji in upoštevanju najvišjih standardov, prekomerni, ne bo mogoče pridobiti ustreznih okoljevarstvenih aktov in se objekt ne bo gradil.

EIOM bo sicer deloval z neprestanim okoljskim obratovalnim monitoringom, katerega izsledki bodo stalno na razpolago vsem zainteresiranim deležnikom.

Eno nadzorovano kurišče namesto številnih individualnih onesnaževalcev

Kot so pred časom pojasnili na Mestni občini Maribor, je cilj projekta uporaba najsodobnejše tehnologije, ki bo izpolnjevala standarde EU zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT zaključki), s čimer bodo vplivi na okolje pod mejnimi vrednostmi, zapisanimi v slovenski zakonodaji.

Z razširitvijo sistema daljinskega ogrevanja, ki ga bo napajal EIOM, pa načrtujejo tudi zmanjšanje števila individualnih in nenadzorovanih kurišč v mestu, ki so trenutno glavni onesnaževalci zraka v zimskih mesecih. 

Ključne so natančne meteorološke meritve

Je pa ob vsem tem ključno vprašanje optimalne višine dimnika, saj je Maribor zaradi svoje lege pogosto izpostavljen temperaturnim inverzijam, ki zadržuje onesnažen zrak blizu tal. Kot so pojasnili na MOM, bodo meritve za optimalno višino dimnika izvajali na več ravneh. "Višina dimnika je v okoljskem poročilu sicer predlagana, vendar to ni dokončna višina. Ko se bo določila tehnologija obrata in količina ter vsebina odpadkov, bo določena tudi višina dimnika v Poročilu o vplivih na okolje. Pri določanju višine se bo upoštevalo vsa strokovna izhodišča in dobra praksa s ciljem izpolnjevanja varnostnih standardov vezano na tehnologijo, ki bo izbrana za EIOM," so razložili na MOM.

Ob tem so dodali, da se kakovost zraka trenutno že meri na dveh lokacijah. Dodatno pa se bodo izvajale tudi meritve v neposredni bližini ukinjene vremenske postaje Tabor in na sami predvideni lokaciji EIOM.