Skoraj vsak dan slišimo, da je prišlo do vloma. Poleti se veliko posameznikov odpravi na krajše ali daljše počitnice, kar vlomilci seveda izkoristijo. Kako lahko s preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine sami zmanjšate priložnosti za kazniva dejanja in se izognete neljubim dogodkom? Policijska uprava Maribor odgovarja ter podaja podatke o vlomih v Mariboru in okolici.

Najpogostejši vlomi na območjih PP Maribor (II in I), PP Slovenska Bistrica in Ptuj

Premoženjska kriminaliteta zajema različna kazniva dejanja zoper premoženje, kot so tatvine, vlomi, ropi in druga dejanja. "Gre za največjo skupino kaznivih dejanj, ki jih obravnavamo policisti," pojasnjujejo na PU Maribor. V letu 2024 je na območju PU Maribor premoženjska kriminaliteta predstavljala kar 66,6-odstotni delež vseh obravnavanih kaznivih dejanj splošne kriminalitete, kar je v okvirih petletnega povprečja.

V letošnjem letu so do 5. 8. na območju PU Maribor obravnavali 468 (421) kaznivih dejanj velikih tatvin z vlomom, njihova preiskanost pa je znašala 17,7% (12,8%). Škoda v 1.000 EUR je znašala 1.393,7 (1.915,4). "Po prizoriščih kaznivih dejanj smo ta kazniva dejanja letos najpogosteje obravnavali v stanovanjih, stanovanjskih hišah, gostinskih lokalih, ostalih prostorih v blokih, na parkiriščih in drugje, in sicer najpogosteje na območjih PP Maribor II, I, PP Slovenska Bistrica in Ptuj," odgovarjajo.

"Načini in trendi izvrševanja kaznivih dejanj zoper premoženje se skozi leta spreminjajo. Vzroki za nihanje so predvsem spremembe v družbi, spremenjene ekonomske razmere, brezposelnost, organiziranost storilcev, itd.," pravijo. Poudarjajo, da se premoženjska kriminaliteta pojavlja v vsaki občini in vsakem kraju, kjer se zadržujejo ljudje, prav ta vrsta kriminalitete pa ima velik vpliv in posledice na življenje v lokalni skupnosti.

"Ljudje se počutijo najbolj prizadete, ko jim nekdo neko stvar odvzame, vdre v lasten dom preišče in premeče stanovanje, jih na ulici napade s ciljem odvzema premoženja. Premoženjski kriminaliteti zato posvečamo dodatno pozornost, vse varnostno zanimive dogodke, nenehno spremljamo, in na podlagi ugotovitev ter analiz sledimo tekočim trendom pojava in gibanju kriminalitete ter temu prilagajamo svoje aktivnosti," pojasnjujejo. Vlome policija obravnava kot kaznivo dejanje velike tatvine po 205. členu Kazenskega zakonika. Za dejanje je zagrožena kazen do pet let zapora.

[[image_1_article_79677]]

Do vlomov najpogosteje prihaja v mestih

Vlomi v stanovanja, hiše in podjetja so za navadnimi tatvinami drugo najpogostejše kaznivo dejanje, ki jih obravnava policija. Za vlomilce kot storilce je značilno predvsem to, da se skozi leta specializirajo za izvrševanje posameznih oblik vlomov glede na objekt napada. Pri vlomih se storilci izogibajo stiku z oškodovancem, čas izvršitve pa izbirajo glede na prisotnost ljudi v objektu. "V zadnjih letih so najpogostejši načini vlamljanja še vedno lomljenje ključavnice, vlamljanje na vzvod s pomočjo primernega orodja in s fizično silo. Pri posameznih kaznivih dejanjih lahko gre občasno tudi za bolj premišljene, tehnično zahtevnejše vlome - kadar gre za vlome v poslovne objekte, v takšnih primerih lahko pride do višje premoženjske škode," dodajajo.

Vlomi se sicer najpogosteje dogajajo v mestih, kjer je gostota prebivalstva in poslovnih prostorov večja. Pri kaznivih dejanjih so storilci vse bolj mobilni in še vedno izkoriščajo pomanjkljivo samozaščitno obnašanje oškodovancev ter zastarelost sistemov varovanja. Pri vlomilcih gre za različne načine delovanja različnih struktur storilcev tudi glede na predmet napada, ti pa lahko delujejo posamično ali se združijo z namenom vlamljanja. "Pri pravnih osebah se storilci najpogosteje odločajo za izvršitev vloma v trgovine; podjetja z belo tehniko, elektronskimi napravami, trošarinskim blagom, gradbeno opremo, orodjem, športnimi oblačili, kolesi, itd. Pri fizičnih osebah si pogosteje prilaščajo denar in nakit," pojasnjujejo.

Kako lahko preventivno ukrepamo?

Vsak lahko največ sam postori za varnost svojega premoženja, tako z namestitvijo sodobnega sistema za tehnično varovanje objekta, kot tudi z upoštevanjem preventivnih nasvetov. "Občanom svetujemo naj, če postanejo žrtve, o tem takoj obvestijo policijo. Pomembno je tudi takojšnje obveščanje policije že samo ob sumu, da bi se lahko izvršilo kaznivo dejanje," pravijo. To vključuje sodelovanje vseh, tudi prič ali drugih, ki bi o teh kaznivih ravnanjih kaj vedeli, da o tem policiji podajo informacije. 

Po principu, da "priložnost dela tatu", bo vlomilec raje izbral tisti objekt, kjer bo naletel na manj ovir oziroma kjer bo vlom izvedel bolj enostavno.

Preventivni ukrepi, ki jih podaja policija in jih moramo upoštevati preko celega leta, ne le v času poletnih odsotnosti, pa vključujejo:

  • zapiranje oken in zaklepanje vrat;
  • nameščanje tehničnih ovir (rešetk) na bolj izpostavljena okna in vrata;
  • ključev vhodnih vrat ne puščamo na "skritih" mestih, npr. pod predpražnikom, pod lončkom za rože...
  • doma ne puščamo vrednejših predmetov in denarja (shranimo jih v sef);
  • na telefonskem odzivniku ali družbenih omrežjih ne puščamo sporočil o naši odsotnosti;
  • tudi na nabiralniku ne puščamo sporočil, da smo odsotni;
  • v času odsotnosti se s sosedom ali sorodnikom dogovorimo, da občasno obišče naše stanovanje ali hišo (pri tem izprazni nabiralnik, lahko zalije tudi rože in pregleda objekt);
  • v okolici hiše ne puščamo predmetov, ki bi jih storilec lahko uporabil pri vlomu;
  • danes lahko z nastavitvijo sistema pametnih luči, električnih vtičnic in drugih aparatov omogočimo občasno vklapljanje in izklapljanje luči, TV-ja in drugih aparatov in s tem dajemo občutek, kot da je nekdo doma.