Pri vzdrževanju dreves na parkovnih površinah Javno podjetje Snaga, kot koncesionar, sodeluje s certificiranim arboristom oziroma svetovalcem, ki opravlja pregled dreves na javnih zelenih parkovnih površinah in poda letne smernice za njihovo nego. V teh smernicah so podana tudi priporočila za odstranitev posameznih dreves.

“Vsa priporočena dela, ki izhajajo iz smernic, se pregledajo in uskladijo z lastnico, Mestno občino Maribor. Na osnovi priporočenih ukrepov Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave podata končno mnenje oziroma izdata soglasje za priporočena dela,” so še pojasnili na Snagi.

Poseki so odvisni od zunanjih dejavnikov

Kot so za nas pojasnili na Snagi, o številu posekanih dreves težko govorijo. Ko so začeli z izvajanjem te koncesije v letu 2015, je bilo število odstranjenih dreves višje kot v zadnjem obdobju. “Nekaj več odstranjenih dreves je bilo v letih, ko smo beležili naravno višjo silo, vetrolome, žledolom in tudi snegolom, tako da število odstranjenih dreves niha. Januarja letos smo odstranili le eno drevo.”

Glede na zavarovanje večine mestnih parkov in zelenih trgov se Javno podjetje Snaga iz skupine Javnega holdinga Maribor trudi drevesa ohranjati. Zato je odstranitev res skrajni ukrep, ki ga opravi zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev parkovnih površin.

V času poseka je poskrbljeno tudi za varnost obiskovalec parka

V času odstranitve drevesa Snaga površino zavaruje v širšem obsegu z rdeče-belim označevalno-opozorilnim trakom, opozorilnimi trikotniki in običajno dodatnimi delavci na poteh, saj veliko mimoidočih ne upošteva nameščenega traku in gredo pod njim. Zaradi tega ga običajno namestijo v dveh ali treh višinah, a se tudi ob takšni zaščiti delovišča najdejo posamezniki, ki vstopijo v zavarovan prostor. Poleg omenjenih varnostnih ukrepov se Snaga trudi izbrati tisti čas podiranja, ki je najmanj moteč za obiskovalce parkovnih površin.

Les je zaradi bolezni in zajedavcev lahko neuporaben

Pri večini dreves, ki jih na parkovnih površinah odstranijo, prihaja do njihovega odmiranja zaradi različnih dejavnikov, kot je na primer starost drevesa, saj se posamezne drevesne vrste razlikujejo po življenjski dobi. Druga drevesa so poškodovana zaradi škodljivcev ali bolezni, ki povzročijo tudi sušenje drevesa. V takem primeru pride do razkroja notranjih tkiv in je les za nadaljnjo rabo neprimeren, “a kljub temu sodelujemo s Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor”.

Posekana drevesa se nadomestijo

V času izvajanja koncesije si Snaga glede na razpoložljiva sredstva maksimalno prizadeva nadomestiti odstranjena drevesa v za njih primernem času. Nekaj več dreves je nadomestila leta 2016, ko je Slovenija prejela sredstva iz EU za sanacijo škode po žledolomu, ki se je zgodil leta 2014.

“S ponosom sporočamo, da je bil Tomšičev drevored do letošnje zime polno zasajen kar tri leta, drevored divjih kostanjev ob Akvariju-terariju pa dve leti. Obe novonastali vrzeli bodo zapolnili letošnjo jesen, ko je najprimernejši čas za zasaditev dreves.”

Glede na razraščenost nasadov na parkovnih površinah predloge za nadomestne zasaditve Snaga uskladi z lastnico parka, torej Mestno občino Maribor, in arboristom. Prav tako pa pridobi soglasje Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Zavoda RS za varstvo narave. Ponekod se lokacija drevesa prilagodi zatečeni situaciji in se izbere za drevo primernejša lokacija, ki bo perspektivna za razvoj drevesa. “Moramo vedeti, da so drevesa lahko stara tudi nekaj sto let. Mariborčani smo lahko ponosni na Mestni park, katerega vzhodni del letos šteje častitljivih 150 let, saj prva zasaditev parka sega v leto 1872,” so dodali.