Martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, označuje trenutek, ko se mošt spremeni v mlado vino - simbol zaključka vinogradnikovega dela in začetka zimskega počitka narave. To je tudi čas, ko se po vsej Sloveniji na mizah znajdejo tradicionalne jedi, kot so gos, mlinci, rdeče zelje in seveda mlado vino. O posebnostih mladih vin je za Slo24.si spregovorila Leonida Gregorič, vodja laboratorija na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Mlada vina bolj sveža in poskočna
Kot je pojasnila, mora biti mlado vino ocenjena kakovostna stopnja mirnega vina, ki ima tudi značilne senzorične lastnosti - sijočo barvo, svežino, lahkotnost in pitnost. “Mlado vino ima glede vsebnosti prostega in skupnega žveplovega dioksida (SO2) predpisane nižje dovoljene vrednosti kot ostala mirna vina,” je poudarila Gregoričeva. Prav zaradi teh lastnosti so mlada vina izjemno priljubljena v tednih po Martinovem, ko se prvič predstavijo javnosti.
Za razliko od staranih vin so mlada vina bolj sveža in poskočna, pogosto z višjo kislino in bolj izrazitimi tanini. Staranje vina pa prinese večjo kompleksnost, mehkobo in bogatejše arome, ki jih v mladih vinih še ni mogoče zaznati.
Omejeno, kako dolgo so lahko v prometu
“Pri staranih belih vinih z leti pridejo na plan arome in okusi, ki jih v svežih belih vinih ne občutimo, in se razvijejo šele tekom več let staranja. Močneje se občutijo se mineralnost, maslenost, začimbe in koščičasto ter suho sadje,” je še dodala za Slo24.si.
Alkoholna stopnja pri mladih vinih je običajno nižja kot pri vinih, ki so namenjena staranju. Pri tem je pomembno, da je lahko v prometu najprej 30 dni po trgatvi in največ do 31. januarja leta, ki sledi letu trgatve.
