V dneh, ko dnevne temperature presegajo 30 stopinj Celzija, nočne pa se ne spustijo pod 20 stopinj, so na udaru tudi vrtnine. Zaradi številnih vremenskih sprememb, do katerih že vse leto prihaja takorekoč čez noč, je večina vrtnin v vročinski stres vstopila v precej oslabljeni kondiciji, s slabšimi koreninskimi sistemi in obrambo. V takih vremenskih razmerah so hranila rastlinam preko korenin skoraj nedostopna, razen ob pravilnem, strokovnem in rednem namakanju.
V času stresa rastline potrebujejo veliko kalija
Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, v času vročinskih valov svetuje hkratno gnojenje in namakanje, tako imenovano fertigacijo. Kot pojasnjuje, naj gnojila zaradi stresnih razmer vsebujejo veliko kalija, primero količino dušika (pri plodovkah drugače kot pri kapusnicah in solatnicah), fosforja pa le za vzorec.
Kalij je hranilo, ki rastlinam pomaga gospodariti z vodo, torej premagovati sušne in vroče razmere, prav tako je hranilo, ki jih po končanem vročinskem valu naredi odpornejše.
Ker je v večini vrtnih tal preveč fosforja, je kalij povečini veliko slabše dostopen. "To nam najlepše pokaže paradižnik. Če plodovi slabše dozorevajo oziroma pri vrhu ostajajo zeleni, rumeni in trdi, v mesu pa se pojavljajo beli, trdi deli, ste lahko prepričani, da manjka kalija."
[[image_1_article_68221]]
Pri foliarnem gnojenju pazimo na temperaturo vode
Če dognojevanje preko koreninskega sistema ni izvedljivo, potem potrebujejo rastline dognojevanje preko listov – foliarno gnojenje. Pri foliarnem gnojenju bodite pazljivi na temperaturo vode, zvečer voda ne sme biti hladna, rastline se morajo že ohladiti, v poštev pride tretiranje po 21. uri, svetuje strokovnjakinja. Dodaja, da ne sme pihati in vsaj dve uri po tretiranju ne sme deževati.
"Sama menim, da je v takih razmerah uporaba listnih, foliarnih gnojil smiselna zjutraj. A zaključena mora biti pred dvigom temperature nad 25 stopinj Celzija, pri tem pa morate upoštevati temperaturo na listih, ne zraka. Na listih je najpogosteje še bolj vroče. Naj vas presledki med vročinskimi valovi ne motijo, pomoč rastlinam z listnimi gnojili in/ali biostimulansi je potrebna ves čas, vsaj enkrat tedensko. Enako je s fertigacijo. Zaradi res visokih temperatur je za rastlina najmanj stresno, če pri namakanju v vodo dodajate tudi gnojila. Pri tako visokih temperaturah namakamo pogosto, kadar je izvedljivo vsak dan, z primernimi odmerki vode."
Biostimulansi - pomoč rastlinam v stresnih situacijah
Obstaja skupina pripravkov, ki jim z eno besedo rečemo biostimulansi. Ti pripravki delujejo in pomagajo rastlinam pri premagovanju stresnih situacij, kot so suša, mraz, vročina, bolezni, škodljivci, toča…. Gre za skupino pripravkov , ki na tak ali drugačen način rastlinam krepijo njihov lastne imunski sistem. Najprej, že pred več kakor petindvajsetimi leti, smo se srečali s pripravki, ki vsebujejo aminokisline. "Gre za več različnih pripravkov, ki vsebujejo različne aminokisline, ki jih vsa živa bitja nujno potrebujemo. Iz njih so sestavljene beljakovine, iz njih pa smo sestavljeni prav vsi, tudi rastline. Ko rastlinam dostavimo aminokisline, jim prihranimo energijo," pravi Miša Pušenjak.
Pripravki, ki vsebujejo morske alge
Kmalu za njimi so prišle na naše tržišče alge - različni pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Ti izvlečki delujejo podobno kakor aminokisline, le da vsebujejo poleg njih še različne encime, hormone, ki prav tako pomagajo rastlinam obnavljati, razvijati koreninski sistem, varčevati z vodo, premagovati stresne situacije, celiti rane po poškodbah, povečati cvetni nastavek, se braniti pred boleznimi … "Uporabo alg sama uvrščam v začetek rasti vrtnin, predvsem pa v času stresa (vročinskega, hladnega…) in predvsem po toči. Aminokisline pa v času rasti rastlin in ugodnih vremenskih razmerah za rast."
Rastlinski izvlečki
Danes pa lahko na trgu dobimo tudi različne rastlinske izvlečke, na primer izvleček ameriškega slamnika, lubja vrbe, preslice, kopriv… ki imajo podobne funkcije kakor alge.
Pravilna uporaba
Ni točnega recepta, kako pogosto jih uporabljati. "Ko se mi slabo počutimo, ker na zebe, nam je prevroče, je enako tudi za rastline. To vam je mogoče lahko en napotek. Vsekakor pa jih je smiselno uporabiti že pred (vsaj 48 ur) nastankom težav, torej, ko se napove skok temperatur navzgor ali navzdol, tudi pred točo in potem ponovno v času, ko stres že nastane. V času previsokih temperatur jih uporabljamo enkrat na teden. V času, ko pa vreme ustreza rastlinam, je lahko njihova uporaba redkejša (na 14 – 20 dni). Vedno jih uporabljamo pri temperaturah pod 25 stopinj Celzija, torej, ko se zvečer dovolj shladi, ali pa zgodaj zjutraj.
Količin ne povečujemo, da bi bolje delovalo, prav tako na rastlino, ki je v slabši kondiciji, ne nanašamo več sredstva. Sredstva lahko dodajamo sredstvom za varstvo rastlin, vendar po navodilih, jih pa ne kombiniramo med seboj, razen kadar je to dovoljeno. Če so rastline že resno prizadete zaradi vremenskih razmer, škodljivcev, toče, odmerkov ne višamo, jih pa uporabimo bolj pogosto."
[[image_2_article_68221]]
Namakanje
Vsekakor je namakanje vrtninam nujno potrebno, saj pomanjkanje vode povzroči še dodaten stres. Namakamo temeljito, globoko in vsak dan, da hkrati hladimo tudi zemljo. Voda za namakanje naj bo po možnosti temperirana, na manjših površinah to dosežemo tako, da vodo s hladnih vodotokov ali podtalnice najprej natočimo v večje posode, potem pa preko njih s črpalkami do rastlin. Tako lahko hkrati rastline tudi dognojujete preko namakalnega sistema (fertigacija).
"Bolj smiselno je namakati zjutraj kot zvečer. Če to ni mogoče, morate zvečer počakati, da se zemlja in rastline ohladijo. Pomembno je, da zvečer ne namakamo s premrzlo vodo. V ceveh, ki so speljane preko travnika ali kakorkoli drugače, lahko voda čez dan zavre. Prvi curek je zato lahko nevaren za rastline. Pazite, da ga ne boste usmerili neposredno po njih. "
Gnojenje
Najprej je potrebno vedeti, da vsako dodajanja dušika v vročini pomeni dodatni stres za rastline. Dokler vročina vztraja, naj bodo gnojila N-P-K, ki se jih dodaja, formulirana v razmerju 1 : 0,3: 2 – 3., kasneje pa Miša Pušenjak svetuje dva- do trikratno dodajanje gnojil v razmerju 1: 1 : 1. To velja predvsem za plodovke. Sogovornica še svetuje, da v času vročine dognojujemo samo s fertirigacijo.
"V času vročine poleg rednega in pogostega namakanja svetujem redno uporabo pripravkov, ki vsebujejo alge ali aminokisline ali rastlinske izvlečke oz. njihovo kombinacijo. To pomeni, da jih rastlinam preko listov dodajamo redno, vsak teden. Nekatere pripravke lahko dodajamo tudi preko kapljičnih namakalnih sistemom, kar je priporočeno v kombinaciji z uporabo preko listov.
Za plodovke svetujem, dokler trajajo tako visoke temperature, da enkrat tedensko dodate listna gnojila, pripravke, ki vsebujejo kalcij v kombinaciji z aminokislino. Ob napovedih spremembe vremena na hladno ali vroče uporabite, ne glede na ritem redne uporabe, biostimulanse vsaj 24 ur pred nastopom stresne situacije, tudi ob možnostih toče, kar je vedno, ko se ohladi s padavinami. Vedno bodite pozorni na pravilne odmerke in temperature ob tretiranju."
Senčenje rastlin
V času vročine rastlinjake zasenčimo, saj tudi tako znižamo temperaturo. Na rastlinjake lahko namestimo stare bele rjuhe, tudi agrokopreno, ki jo večkrat preložimo. Če imamo protitočno mrežo, ta rastline že deloma senči.
Pri kumarah in bučah se lahko pojavi večje število moških cvetov, naš vtis je, da bučevke močno cvetijo, plodov pa ni. Mnogi ne vedo, da imajo bučnice moške in ženske cvetove. Moški so nekoliko večji, na dolgih pecljih, zato je vtis tak, da vse cveti, ni pa plodov. Ženski plodovi se dolgo skrivajo pod listi, so na kratkih pecljih, pod cvetov pa že takoj opazimo plodnico – bučko (ali kumarico). Tudi namakanje žal ne pomaga, saj rastlina preprosto ne želi imeti plodov, dokler se slabo počuti. Letošnje leto se sušijo tudi že formirane bučke in kumare. Tudi to je bila posledica nizkih spomladanskih in zdaj visokih temperatur.
Miša Pušenjak nadaljuje, da pomaga redno in zelo hitro trganje plodov, redno obilno namakanje in šele potem redna in pravilna uporaba biostimulansov. "V tem primeru dajem prednost pripravkom, ki vsebujejo alge in/ali rastlinske izvlečke. Zaradi res težavnih vremenskih razmer je letos motena tudi oplodnja paradižnika, pojavljajo se etaže brez plodov. Moj nasvet je, da pojačamo namakanje, rastlinam dodamo tudi bor, obenem pa gnojimo bolj pogosto z manjšimi odmerki."
Zastiranje tal
V suši ostajajo tla pod zastirkami rahla in vlažna. Tudi izpiranje hranil, uničevanje strukture tal in pregrevanje tal se močno zmanjšajo. Če imajo rastline vlažna in hladna tla, potem njihov koreninski sistem deluje. Pravilno prehranjene lažje prenašajo tudi vročino. V letošnjem letu je to še posebej pomembno, saj se zaradi premrzlih tal korenine vrtnin niso razvijale tako, kot bi si želeli. Zdaj pa sončni žarki neusmiljeno žgejo po koreninah, dvigujejo temperaturo zemlje in s tem neposredno škodijo koreninskemu sistemu. Nenazadnje, zastirke tudi pripomorejo k boljši razporeditvi vode po površini zemlje in tudi k varčevanju z vodo. Posebej pa v rastlinjakih so zdaj skoraj obvezne.
Za zastirke lahko uporabimo pokošeno travo, slamo, lahko pa tudi biorazgradljivo folijo. To polagamo vedno zgodaj zjutraj. Ker je bolj raztegljiva kot umetna, mora biti ob polaganju čimbolj hladno.