Kibernetska varnost v zadnjih letih postaja družbeni problem in dejstvo je, da nobena institucija ni izjema. Kot smo že poročali, je bila tudi Univerza v Mariboru v lanskem letu napadena, a so sisteme že povrnili v prvotno stanje. Pomembno je, da se zavedamo, da se ti napadi dogajajo na dnevni ravni. V Vetrinjskem dvoru je prav iz tega razloga danes potekala prva razprava v ciklu Izmenjevalnica idej z naslovom Evropske univerze - med varnostjo in avtonomijo. Sodelovali so evropski poslanec Vladimir Prebilič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, direktor urada vlade za informacijsko varnost Uroš Svete, predsednica Slovenske skupnosti odprte znanosti Ana Savec ter predstojnica oddelka za internacionalizacijo Univerze v Ljubljani Katja Cerar.

Kibernetska varnost in avtonomija sta dve izredno pomembni temi

"Da smo se odločili za to temo je bila predvsem kriva razprava v evropskem parlamentu. Ko sem sedel in poslušal ekstremne razprave na levi in na desni, sem se dobesedno zgrozil. Jasno so nam dali vedeti, da je znanje (in s tem univerzitetni svet), zadnja ovira na poti k temu, da bi populizmi lahko dejansko popolnoma prevladali svetu. Mislim, da je to velika skrb, ki je absolutno ne smemo podcenjevati. Želim si, da bi o tem spregovorili ljudje, ki so za to vpoklicani, a sem naklonjem k temu, da ne čakam drugih in enostavno sam naredim kar pač lahko. Tudi v tem primeru je bilo tako. Upam pa, da bodo to temo dali v prihodnosti tudi naši odločevalci na dnevni red. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da se bomo zbudili v svet, ki ne bo vključujoč in tudi ne miren," nam je po dogodku zaupal Prebilič.

Dodal je tudi, da je bil ob najavi dogodka deležen neprimernih komentarjev in zaničevanj, kar je le še dodatni razlog za skrb. "To mi je pokazalo, da so take zadeve tudi v Sloveniji resen problem. O tem se je potrebno pogovarjati in najti rešitve," je poudaril.

    Konec oktobra so na mariborski univerzi doživeli kibernetski napad

    Kibernetski napadi so dandanes stalnica, s katero se je potrebno sprijazniti in jasno soočiti. Rektor mariborske univerze Zdravko Kačič je ob tem izpostavil, da pri zadnjem kibernetskem napadu ni šlo za tipični izsiljevalski napad, saj niso zahtevali plačila,a da dopuščajo možnost političnega okvira.

    "Kje je meja med svobodo in varnostjo? To sta ločeni oziroma popolnoma nepovezani stvari."

    "Jasno je, da bo do takšnih primerov prihajalo vedno pogosteje, absolutne rešitve pa ni mogoče najti z nobeno tehnološko novostjo," je poudaril rektor. Dodal je tudi, da je prej omenjen incident pomenil "streznitev" za celotno akademsko skupnost. "Potrebna je povečana varnost. Že samo to, da bi vzpostavili 24-urni nadzor nad omrežjem, oziroma nad alarmi, ki jih sistem generira, bi morali plačati na leto nekaj 100.000 evrov. A tega denarja žal nimamo. Je pa tudi res, da nimamo v notranjem krogu sodelovacev, ki bi to znali urediti. Ne dobimo strokovnjakov, ki bi jih lahko zaposlili, ker za takšno plačo tega nihče ne bo delal," je izpostavil.

    [[image_1_article_73406]]

    "Vsak, ki se odpre, se tudi razgali in s tem postane ranljiv, a pri nas je odprtost vsebinska. Treba je ohranjati odprtost, na drugi strani pa z aktivno politiko nas, ki smo člani, graditi sistem, ki bo to ranljivost omejeval do te mere, da ne bo v škodo akademski skupnosti."

    Najbolj smiselne rešitve strnjene v tri točke

    Poslanec je možne rešitve za izboljšano varnost in ohranitev avtonomije strnil v tri točke:

    • Potrebno je zagotoviti dovolj finančnih sredstev: samo na tak način bo univerza postala samostojna in zares avtonomna. "Tukaj imamo težavo, ker so vedno pogajanja, a dejansko nič ne prinesejo," je izpostavil in dodal, da ne smemo vlagati v tanke in topove, saj lahko vojno zmagamo samo z glavo, ne pa z mišicami.
    • Univerzo bo potrebno zbuditi "iz zimskega spanja": akademski svet se pri številnih temah, kjer bi morali biti prisotni, premalokrat pojavljajo. "Vedno več je ljudi, ki govorijo neumnosti in jih nihče ne ustavi. Univerze bi morale biti tisti proaktivni del, ki to prepreči," je dodal.
    • Potrebno je vlagati v infrastrukturo: to vlaganje ne sme delovati na način omejevanja, ampak na način, da je to nujno potrebno. "Če se bodo tukaj delali pravi koraki, lahko naša družba postane veliko bolj vključujoča," je zaključil misel.