Namen delavnice je bil prikaz uspešnih in praktičnih primerov učinkovitega vključevanja sodobnih tehnologij v vsakodnevno delo lokalnih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Poudarjeno je bilo, da kakovostna, lokalno pridelana hrana postaja vse pomembnejša vrednota sodobnih potrošnikov, zato je za zadovoljitev teh potreb nujno stalno nadgrajevanje dejavnosti ter dopolnjevanje znanja pridelovalcev in predelovalcev – tudi na področjih, ki jim morda niso najbolj domača.
Udeležencem je bila predstavljena vrsta novosti, ki jih nekateri lokalni ponudniki že uspešno uporabljajo v praksi. Z uporabo digitalnih orodij, kot so črtne in QR kode ter RFID sistemi, se lahko prihrani čas, zmanjša možnost napak, poenostavi poslovanje in hkrati ohrani pristen odnos z odjemalci.
sledljivost in transparentnost
Poudarjeno je bilo tudi, da sledljivost in transparentnost pomembno prispevata k ohranjanju zaupanja in zvestobe tako večjih odjemalcev kot posameznih kupcev na lokalnih tržnicah. Delavnica, zasnovana po načelu »manj teorije, več prakse«, je pritegnila številne udeležence, ki si prizadevajo za nadgradnjo svojega delovanja, učinkovitejše poslovanje ter pridobivanje uporabnih znanj na področju digitalizacije in inovativnih pristopov v lokalnih prehranskih verigah. Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je vodilni partner projekta Food4CE. Dr. Maršenka Marksel je podrobneje predstavila obe platformi, razviti v okviru projekta. Platforma za prenos znanja predstavlja zakladnico dobrih praks, znanja in praktičnih rešitev iz petih držav, ki se bo v prihodnje še nadgrajevala in dopolnjevala. Platforma za povezovanje vključuje kratke opise ter priložnosti za sodelovanje med logističnimi ponudniki, lokalnimi pridelovalci in ponudniki (vključno z alternativnimi prehranskimi mrežami), večjimi odjemalci ter drugimi deležniki v oskrbovalnih verigah.
Dr. Maršenka Marksel, UM, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo: »Digitalna orodja lahko kmetijam in zadrugam bistveno olajšajo delo, saj povečujejo učinkovitost, preglednost in dostop do trga, hkrati pa zmanjšujejo napake ter izgube v dobavni verigi. Na Platformi za prenos znanja, razviti v okviru projekta Food4CE, so zbrani številni primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine, ki prikazujejo uspešne rešitve, kot so spletne platforme za povezovanje pridelovalcev in kupcev, digitalno upravljanje zalog ter usklajevanje dostav. Digitalizacija tako odpira pot pametnejši, bolj povezani in trajnostni pridelavi hrane.«
Kaj zagotavlja zelena točka?
Zelena točka zagotavlja potrošnikom svežo, sezonsko zelenjavo in sadje ter druge proizvode več kot 100 slovenskih lokalnih proizvajalcev. Tomaž Zadravec, Zelena točka: »Predstavitev prikazuje, kako lahko digitalna sledljivost z uporabo blockchain tehnologije olajša delo kmetom in poveča zaupanje kupcev v kratkih dobavnih verigah hrane. Na primeru Zelene točke, največje regionalne kratke dobavne verige, je prikazano, kako digitalna orodja omogočajo popolno preglednost »od vil do vilic«, zagotavljajo avtentičnost lokalnih proizvodov ter podpirajo trajnostni razvoj in konkurenčnost kmetij. Predstavitev izpostavlja tudi izzive pri uvajanju tehnologije – od pomanjkanja znanja do odpora do sprememb – ter koristi, ki jih prinaša tako proizvajalcem kot potrošnikom.
Fruštek je prva slovenska znamka hrustljave granole. Ustanoviteljica Anja Logar je že ob začetku poslovanja s premišljeno digitalizacijo poenostavila delovne procese in prihranila dragocen čas. Anja Logar, Fruštek: »Fruštek je bil ustanovljen leta 2014. Že v samem začetku smo se po korakih lotili premišljene digitalizacije, vanjo investirali postopno in dolgoročno prihranili čas. Zaloge, naročila in procesi so urejeni v optimiziranem sistemu, naročila iz spletne trgovine pa se samodejno uvažajo in izvažajo naprej v logistične programe zunanjih partnerjev. Z rastjo povpraševanja smo investirali v spletno trgovino, avtomatizacijo elektronske pošte, sledljivost s QR kodami in modernejšo opremo, kar nam omogoča večjo zmogljivost, a ohranja enak nivo kakovosti. Tako združujemo napredno tehnologijo z ročno predanostjo in ostajamo zvesti vrednotam – kakovosti, avtentičnosti in trajnosti.«
Dr. Maršenka Marksel je bolj podrobno predstavila še obe v projektu razviti platformi
Platforma za prenos znanja je zakladnica dobrih praks in znanja ter praktičnih rešitev iz petih držav. Primeri dobrih praks in baza znanja se bo v prihodnje še dopolnjevala. Platforma za prenos znanja pa vsebuje kratke opise in ponudbe za sodelovanje z oz. med logističnimi ponudniki, lokalnimi ponudniki (vključno z AFN-ji), večjimi odjemalci in ponudniki drugih storitev. Delavnica je pokazala, da se z znanjem, sodelovanjem in pogumom za novosti lahko premikajo meje tudi v kmetijstvu.
Udeleženci so z izmenjavo izkušenj in praktičnih primerov dokazali, da digitalizacija v kmetijstvu ni več vprašanje prihodnosti, temveč nujen korak sedanjosti za razvoj trajnostnih in odpornih lokalnih prehranskih sistemov.
