Pred dobrim letom je Maribor dobil novo Splavarsko brv, ki pa že od samega začetka deli javnost. Medtem ko so nekateri nad njo navdušeni, jo drugi ocenjujejo kot nepotrebno. V prvem letu uporabe so mnogi opozorili tudi na nepravilnosti, ki so se pojavile v razmeroma kratkem času. Mestna občina Maribor zagotavlja, da se na Splavarski brvi izvajajo redni pregledi, prilagojeni posameznim delom konstrukcije, skladno s predpisanimi obdobji in standardi vzdrževanja.
Dodajajo, da je na pohodni površini izvajalec že v okviru garancijske dobe zamenjal posamezne poškodovane deske. »Takšne nepravilnosti običajno nastanejo zaradi vremenskih vplivov in intenzivne uporabe, kar je pri leseni konstrukciji pričakovano,« pravijo na občini.
Lansko zimo brv postala drsališče
Veliko prahu pa je dvignilo dogajanje na začetku letošnjega leta, ko je bil Maribor deležen obilne snežne pošiljke. Na družbenih omrežjih so se širili posnetki, ki so prikazovali neočiščeno brv, spremenjeno v pravo drsališče. Po neuradnih informacijah je pri tem prišlo tudi do poškodb. Na Mestni občini Maribor smo preverili, kako so to zimo poskrbeli za varnost na Splavarski brvi v primeru poledice ali snega.
»Pohodno površino je treba v zimskih razmerah ustrezno vzdrževati, skladno z navodili izvajalca. Izvajamo preventivne ukrepe za zmanjšanje poledice, kot so uporaba protizdrsnih materialov in redno čiščenje,« so zagotovili. Ob tem so poudarili, da so vremenske spremembe pogosto nepredvidljive, kar predstavlja poseben izziv. »Vendar se trudimo zagotavljati čim večjo varnost za uporabnike,« so še dodali.
Upravljalec javnih površin je dolžan poskrbeti za varnost
Upravljalci javnih površin, kot so ulice, parki, avtobusna postajališča ali drugi prostori, morajo zagotoviti varnost in nemoteno uporabo teh površin. Pri tem je ključno preprečevanje nesreč zaradi malomarnosti. Če do poškodbe pride zaradi neustrezne oskrbe ali pomanjkljivega vzdrževanja, ima oškodovanec pravico do odškodnine, piše portal PoraVnava.si.
Dokazati se mora, da upravljalec površine ni ustrezno poskrbel za varno hojo peščev – nezavarovana luknja v tleh, neočiščenost snega ali ledu, ni zavaroval delovišča za varnost mimoidočih ali pa, da za varnost ni bilo ustrezno poskrbljeno – mokra tla brez opozorilne table.
»Ni vsak padec na pločniku ali trgovini že sam po sebi zadostna podlaga za odškodnino, zato je strokoven pristop k primeru vsekakor nujen pogoj, da vam pripada odškodnina za poškodbo na javni površini,« še opozorijo na PoraVnava.si
