Po močnem vetru, ki je divjal po Mariboru pred več kot dvema tednoma, je na osrednji mariborski tržnici zazevala klavrna podoba. Že tako načeti in dotrajani dežniki, ki jim v zadnjih enajstih letih, kolikor so “krasili” osrednjo tržnico, niso prizanesli ne dež, ne sneg, kaj šele veter oz. alge, so se pod močnim vetrom zlomili.

Dežnike ‘California’ je po enajstih letih le odpihnil veter

Zloglasni dežniki ‘California’ so bili leta 2002 izbrani kot primerna rešitev med vsega skupaj 18. predlogi, ki jih je takrat pregledovala komisija Mestne občine Maribor in Zbornice za arhitekturo in prostor. Takrat so si vodilni na občini sicer zaželeli fiksno nadstrešnico vzdolž srednjeveškega obzidja, a je dal Zavod za kulturno dediščino tej gradnji rdečo luč, kjer poudarjajo, da površina novega mobilnega nadkritja ne sme zavzemati celotne površine ploščadi tržnice.

“Na jugu sme segati do južnega roba hiše Koroška 21, oziroma do prehoda na Vojašniški trg,” pojasnjuje vodja OE Maribor Srečko Štajnbaher ter dodaja, da mora biti streha nadkritja členjena na nekaj segmentov. In tako so se tudi vsa ta leta nazaj odločili za dežnike, ki so jih v oktobru 2008, ko je ponovno zaživela osrednja mariborska tržnica, postavili vsega skupaj 50 ter zanje odšteli približno 200 tisočakov. Prva poškodba je kalifornijske dežnike zadela že januarja 2009, od takrat dalje so poškodbe le vrstile.

O problematiki tržnice zavzeto župan in podžupan

Mariborska občina je vsa ta leta iskala primerno rešitev za strešenje osrednje tržnice, na natečajih so sodelovali študentje arhitekture, izbrani so že bili arhitekturni biroji, a do realizacije ni prišlo nikoli, na srečo je k vedno perečemu problemu pripomogla mati narava. Tako so se prejšnji teden, po hudem vetrolomu, ki je popolnoma ukrivil in raztrgal platna trem dežnikom, ter poškodoval še štiri dodatne, da bodo dežnike odstranili v celoti. Zaradi nevarnosti tako za branjevke kot obiskovalce, so na tržnici začasno namestili stojnice s strehami. Sedaj so zagotovili pokrite stojnice za 70 stalnih branjevk in branjevcev, v prihodnjih mesecih pa se bodo uredile še dodatne stojnice za 27 občasnih prodajalcev na tržnici. Kot zagotavljajo na občini gre za začasno rešitev, medtem ko bo dolgoročna znana, ko bo usklajeno in razrešeno najmeno razmerje z lastniki mlečno-mesnega paviljona in ko bo dokončno sprejet proračun za leti 2019 in 2020.

Za mnenje o trenutni, začasni rešitvi, smo povprašali tudi občinskega urbanista Tomaža Kanclerja, ki svojega mnenja ni želel podati, zato smo vprašanja poslali še županovi ekipi, ki pa pred sprejetjem proračuna zadeve še ne komunicira dlje, kot jo je do sedaj. Je pa občinski urbanist Kancler zagotovil, da se s tržnico zavzeto ukvarjata tako župan Arsenovič, kot podžupan Reichenberg.

Bo začasna rešitev ostala trajna?

Ker so že leta 2002, ko se je iskala primerna strešna rešitev za osrednjo mariborsko tržnico, fiksni nadstrešnici dali rdečo luč iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, smo se obrnili tudi na njih z vprašanjem, kakšna bi bila najbolj primerna rešitev v njihovih očeh. Kot so nam pojasnili, mobilno nadkritje ne sme zavzemati celotne površine ploščadi tržnice ter mora biti od mestnega obzidja in ploščadi na nivoju Vodnikovega trga odmaknjen enako kot sedaj ali celo nekoliko več. Prav tako mobilno nadkritje ne sme presegati zgornjega roba ograje na zgornji ploščadi, priporočljivo je, da je nižja.

“Tudi streha mora biti členjena na nekaj segmentov, enotna površina ni sprejemljiva zaradi negativnega vpliva na varovano podobo nepozidanega območja mestnega jarka in obzidja,” pojasnjujejo ter dodajajo, da mora biti celota čimbolj lahkotna, transparentna in po možnosti dnevno mobilna, zložljiva, snemljiva, pogrezljiva. Pri Zavodu nasprotujejo tudi stranskemu zapiranju mobine konstrukcije. V njihovem pogledu bi bila tako najbolj primerna rešitev oblikovanje manjših mobilnih funkcionalnih enot ali posamičnih stojnic z lastnim nadkritjem. “V tem primeru izvedba mobilnega nadkritja ni potrebna, take enote pa so lahko razporejene po celotni ploščati tržnice,” še pove Srečko Štajnbaher iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Videti je torej, da je trenutna rešitev na osrednji tržnici po godu varstvenikom kulturne dediščine, a trenutna podoba tržnice, kljub vsemu, še ni primerna za tako obiskano tržnico v drugem največjem mestu v Sloveniji. Zato lahko le upamo, da začasna rešitev ne bo ostala trajna.