Mestna občina Maribor nadaljuje s projektom prenove javne razsvetljave, ki prispeva tako k zniževanju porabe električne energije ter s tem povezanih proračunskih stroškov, kot k večji varnosti. Cilj projekta je postopna in sistematična zamenjava vseh preostalih energetsko neučinkovitih enot, dokler celoten sistem ne doseže zahtevanih standardov energetske učinkovitosti in okoljske nevtralnosti.

V lanskem letu zmanjšali porabo električne energije za 25 %

"Namen projekta je doseganje trojnega učinka, ki vključuje energetsko, zakonsko in varnostno komponento. S tehnično posodobitvijo občina neposredno znižuje porabo električne energije in s tem povezane proračunske stroške, hkrati pa sistem usklajuje z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja," pojasnjujejo na občini. Ključen vidik prenove je tudi izboljšanje prometne varnosti, saj sodobna optika LED svetilk zagotavlja boljšo vidljivost, večjo enakomernost osvetlitve vozišča in zmanjšuje bleščanje, kar neposredno vpliva na varnost vseh udeležencev v prometu.

Pričakovan prihranek pri posamezni zamenjani svetilki znaša med trideset in šestdeset odstotkov porabe električne energije glede na prejšnje stanje. Z dodatno uporabo sistemov za zatemnjevanje v nočnem času se ta učinek lahko poveča še za dodatnih deset do dvajset odstotkov.

V letu 2025 jim je tako uspelo zmanjšati porabo za 25 %, in sicer iz 6.064 MWh na 4.522 MWh. "Prihranki se generirajo na ravni porabe energije in stroškov vzdrževanja. Zaradi nižje priključne moči LED modulov in možnosti uvedbe nočne redukcije, kjer se svetilnost po določeni uri avtomatsko zniža, so neposredni stroški elektrike bistveno nižji," razlagajo. Daljša življenjska doba opreme hkrati pomeni manj okvar ter manjše število intervencij na terenu, digitalni nadzor pa omogoča hitrejšo odpravo napak in optimizacijo delovnih procesov vzdrževalnih služb.

Obnovo oziroma zamenjavo pričakujejo še letos

Glavna razlika med starejšimi tehnologijami (kot so visokotlačne natrijeve ali živosrebrne sijalke) in sodobnimi LED svetilkami je v njihovi energetski učinkovitosti in usmerjenosti svetlobnega snopa. Starejše enote namreč delujejo z visoko priključno močjo in nižjim svetlobnim izkoristkom, hkrati pa oddajajo velik delež svetlobe nad vodoravnico, kar povzroča svetlobno onesnaževanje, medtem ko  imajo nove LED svetilke bistveno nižjo priključno moč ob enaki ali boljši osvetljenosti, njihov delež svetlobnega toka navzgor pa znaša nič odstotkov.

V okviru proračuna v letu 2025 je bilo za investicije v obnovo javne razsvetljave namenjenih 639.814 evrov.

Celotna vrednost večletne zamenjave vseh svetilk v občini sicer ni fiksno določena v enem znesku, saj projekt poteka fazno ter se prilagaja letnim finančnim načrtom in specifičnim pogojem razsvetljave na posameznih odsekih, pojasnjujejo na občini. Projekt se namreč izvaja kot kontinuiran proces, ki traja že več let in je neposredno vezan na razpoložljivost proračunskih sredstev v vsakem posameznem letu. "Pričakujemo obnovo oz. zamenjavo v letu 2026," dodajajo. 

Mestna občina Maribor upravlja s skupno približno 16.760 svetilkami in, čeprav se natančni seznami lokacij sproti dopolnjujejo v katastru, se menjave prednostno izvajajo na energetsko najbolj potratnih odsekih, na glavnih prometnih vpadnicah in na območjih, kjer je obstoječa razsvetljava tehnično najbolj zastarela oziroma neskladna z okoljskimi standardi.

Nova tehnologija predstavlja temelj za koncept pametnega mesta

S pomočjo tehnologije Wi-Fi MESH bo vzpostavljena inteligentna komunikacijska infrastruktura, ki bo omogočala medsebojno povezovanje svetilk v enotno omrežje. To pa omogoča napredne funkcije, kot so daljinski nadzor delovanja, spremljanje porabe v realnem času in prilagajanje jakosti osvetlitve glede na dejanske prometne ali vremenske razmere. "Takšen sistem predstavlja temelj za koncept pametnega mesta, saj omogoča enostavno integracijo dodatnih senzorjev za spremljanje okolja ali prometa," pojasnjujejo.

Izvajalec vseh vzdrževalnih del in investicijskih posegov na sistemu javne razsvetljave je podjetje Nigrad, dela pa se izvajajo skladno z dolgoročno pogodbo o vzdrževanju infrastrukture in specifičnimi naročili MOM, ki kot investitor določa prioritete in nadzoruje izvedbo projektov. 

"V prihodnje je prioriteta doseganje ciljne vrednosti letne porabe električne energije, ki znaša 44,5 kWh na prebivalca," razložijo na občini. Načrti na tem področju vključujejo nadaljnjo digitalizacijo katastra, optimizacijo odjemnih mest, širitev sistema za pametno upravljanje ter integracijo razsvetljave v širši ekosistem mestnih storitev, s čimer se bo dodatno izboljšala energetska in stroškovna učinkovitost občine.