Vprašanje drog in njihove uporabe je eden izmed največjih izzivov sodobnih družb, pri čemer so posledice uživanja pogosto povezane z zdravstvenimi težavami, družbeno stigmo in povečanim tveganjem za predoziranje. Varne sobe za uživanje drog, ki so v nekaterih evropskih državah že ustaljena praksa, predstavljajo enega izmed pristopov k zmanjševanju škode med uporabniki drog. Gre za specializirane prostore, kjer lahko uporabniki pod nadzorom strokovnjakov uživajo droge, in so namenjene zmanjševanju tveganja za okužbe, predoziranje in socialno marginalizacijo.

Prvo so v Sloveniji dobili v sredini meseca novembra, in sicer v Novi Gorici. V konzorciju Goriška varna soba so moči združili združenje Šent, ki je vodilni partner projekta, Zdravstveni dom Nova Gorica, Mestna občina Nova Gorica in ministrstvo za zdravje, ki projekt tudi financira.

Pobudo, da bi tovrstni program imeli tudi v Mariboru, pa je na novembrski seji mestnega sveta podal tudi svetnik Boštjan Klun. »Če se radi zgledujemo po razvitih evropskih mestih, ko razmišljamo o kakovosti življenja, menim, da bi se morali tudi v skrbi za ranljive skupine. V Sloveniji Maribor ne more biti več prvi, saj ima tako sobo že Nova Gorica, lahko pa sledi dobrim praksam in se uči iz izkušenj drugih mest,« je dejal Klun.

Ustrezna in strokovna umestitev na teren

Za pripravo odgovora so v mariborskem Uradu za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo in raziskovalno dejavnost  pridobili mnenja izvajalcev dopolnilnih programov na področju socialnega varstva, ki v Mariboru izvajajo nizkopražne in visokopražne programe za ljudi s težavami zaradi uporabe in/ali zasvojenosti z nedovoljenimi drogami.

V Mariboru visokopražni program preprečevanja odvisnosti od nedovoljenih drog izvaja NIJZ OE Maribor. Kot izhaja iz odgovora na pobudo, v inštitutu pobudo pozdravljajo, vendar opozorijo, da je potrebno najprej preveriti kako stvari ustrezno in strokovno umestiti na teren. »V prvi vrsti pomeni vsaka taka novost, iskati izvajalca, ki lahko v praksi takšno dejavnost tudi izvaja. Hkrati pa to pomeni za izvajalca dodaten izziv, kar se tiče zagotavljanja finančnih sredstev ter kadrov, ki bi lahko le to ustrezno izvajali,« odgovarjajo.

Raziskave kažejo tudi na to, da je uživalcev, ki bi potrebovali varne sobe za varno iniciranje bistveno manj, kot jih je bilo v preteklosti. »Trend so namreč danes nove psihoaktivne snovi, kot tudi bistveno več zlorabe tablet in psihofarmakov, vse to pa je zamaknjeno v nižje starosti (12, 13, 14 let), kar pomeni, da postavlja varno sobo kot metodo dela z uporabniki pod vprašaj, saj gre tukaj tudi za mladoletne osebe, pri čemer pa je sporno govoriti o zmanjševanju škode,« opozorijo in dodajo, da je  regulacija vsega zgoraj napisanega izjemno zahtevna.

Ocenjujejo še, da je v Mariboru za zasvojene osebe dobro poskrbljeno, tako z visoko, kot nizkopražnimi programi. »S stani MOM je podpora izvajalcem, na področju drog na visoki ravni, ne le na nivoju države, tudi na evropski ravni,« še zapišejo.

Varne sobe namenjen tistim, ki droge že uporabljajo, in ne spodbujajo novih uporabnikov

Občina je mnenje pridobila tudi s strani nevladne organizacije Društvo za pomoč in samopomoč na področju zasvojenosti Zdrava pot, ki izvaja nizkopražne programe preprečevanja odvisnosti od nedovoljenih drog. Tudi oni podpirajo odpiranje varnih sob v Sloveniji, saj so prepričani, da so rezultati, ki jih prinašajo, močno pozitivni. »Zagovor varnih sob temelji na njihovem prispevku k javnemu zdravju, zmanjševanju kriminala, izboljšanju socialne situacije uporabnikov in zaščiti celotne skupnost,« zapiše Tomaž Pečarič, strokovni vodja programa Dnevni center za odvisnike. 

Kritiki varnih sob opozarjajo, da lahko te spodbujajo uporabo drog in ustvarjajo občutek, da država odobrava uporabo prepovedanih substanc, a v društvu poudarijo, da raziskave in dolgoletne izkušnje iz držav, kjer varne sobe že obstajajo, kažejo drugačno sliko. »Namesto spodbujanja uporabe drog te sobe delujejo kot pomembno orodje za zmanjšanje škode. Uporabniki so v teh prostorih deležni nasvetov o varnejši uporabi in možnosti za vključitev v programe zdravljenja. Poleg tega je treba razumeti, da so varne sobe namenjene tistim, ki že uporabljajo droge, in ne spodbujajo novih uporabnikov,« zapiše Pečarič. 

Poudari še, da varne sobe za uporabo drog niso rešitev za problem zlorabe drog, so pa ključen del celovite strategije za zmanjševanje škode. 

Mariborska občina ob podanih mnenjih dodaja, da bi bil prvi korak pregled aktualnega stanja in analiza trenutnih razmer in potreb po posameznih programih v zvezi z uporabo nedovoljenih drog. »Vsebina bo obravnavana na Svetu za javno zdravje in okolje (posvetovalni organ župana) v sodelovanju z izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so ključni zaposleni v programu »varnih sob«,« še napove urad.