Medtem ko se srbski študentje, o katerih so na seji Evropskega parlamenta govorili kot o »vesti in upanju Balkana«, s protesti in pohodi borijo za demokracijo, spoštovanje ustave in zakonov ter »normalnost« v svoji državi, je v Sloveniji izšel »Zbornik o Skupnosti študentov 1968-1974«. V njem so objavljeni prispevki za novejšo zgodovino njenih nekdanjih aktivistov o delovanju te samostojne in avtonomne študentske organizacije in o študentskem gibanju v Sloveniji, s katerim so tedanje generacije študentov v Sloveniji želele demokratizirati in izboljšati tedanjo skupno državo.

Sodelovalo je 93 uveljavljenih avtorjev 

Zbornik je izšel ob 50-letnici ukinitve Skupnosti študentov, ki se je rodila v času liberalizma v Sloveniji, v tako imenovanih »svinčenih časih« pa so jo ukinili, ker je postala trn v peti tedanjih oblasti. V zborniku, ki obsega 736 strani velikega formata, težek pa je kar dva kilograma, so objavljeni prispevki in fotografije 93 uveljavljenih avtorjev, med katerimi je več akademikov, univerzitetnih profesorjev, Prešernovih nagrajencev, politikov, novinarjev, sodnikov, inženirjev in drugih strokovnjakov, ki so bili aktivisti Skupnosti študentov in študentskih institucij v njenem okviru ter udeleženci študentskega gibanja konec šestdesetih in na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja.  V imenskem kazalu zbornika najdemo preko 1600 imen.

[[image_2_article_74584]]

Urednik zbornika, ki je nastajal dve leti, je Tomaž Kšela, v uredniškem odboru pa so bili še Ciril Baškovič, Mladen Dolar, Janez Koželj, Marjan Pungartnik, Lenart Šetinc, ki je bil tudi koordinator projekta, Ivo Usar, Peter Vodopivec, Boštjan Zgonc in Bora Zlobec Jurčič. Zbornik je založilo Kulturno društvo Mariborska literarna družba na čelu z Marjanom Pungartnikom, sozaložnika pa sta Beletrina in Založba Univerze v Ljubljani. Izid zbornika so podprli Študentska organizacija Slovenije skupaj s študentskima organizacijama v Mariboru in Ljubljani, Društvo ekonomistov Maribor, Mestna občina Ljubljana, DZS Grafik, dr. Aleš Štrancar, Krka in Medis.

[[image_1_article_74584]]

Začelo se je z velikim protestnim shodom študentov 6. junija 1968

Po besedah Tomaža Kšele so Skupnost študentov tvorili vsi študenti in študentke, ki so bili v letih njenega obstoja od 1968 do 1974 vpisani na katerikoli fakulteti, akademiji ter visoki ali višji šoli v Sloveniji. Za člansko izkaznico je veljal indeks.

Skupnost študentov so študentje ustanovili leta 1968, ko so študentski nemiri pretresali številne države od Francije, Grčije. Zahodne Nemčije, Belgije, Italije, Velike Britanije, ZDA, Nizozemske, Švedske, Poljske, Španije, Japonske, Turčije, Indonezije in še nekaterih držav do tedanje Jugoslavije.

Za rojstni dan Skupnosti študentov velja veliki protestni shod študentov v Študentskem naselju v Ljubljani 6. junija 1968, ko so nezadovoljni študenti izstopili iz Zveze študentov Jugoslavije, češ da je zbirokratizirana in brezzoba, ter ustanovili svojo skupnost. Ta je bila hkrati samoupravna, sindikalna, družbenopolitična in civilnodružbena organizacija vseh študentk in dveh študentov, ne glede na njihov svetovni nazor, politično prepričanje in druge osebne okoliščine, zato je bila brez primere v tedanji enopartijski državi. Največja posebnost Skupnosti študentov pa po besedah Tomaža Kšele ni bil le njen idejni pluralizem, temveč tudi dejstvo, da so se lahko študentke in študenti po njenem statusu samoiniciativno organizirali v akcijske odbore in samostojno delovali mimo njenih forumov. Tako je Skupnost študentov spodbudila in omogočila razmah študentskega gibanja v Sloveniji ter mu zagotovila legitimnost.

[[image_5_article_74584]]

Skupnost je bila država v državi 

Študentke in študenti, organizirani v Skupnosti študentov, si sveta niso prizadevali samo analizirati in razlagati, temveč tudi spreminjati. S takšno statutarno zasnovo je Skupnost študentov kmalu postala moteča v tedanjem sistemu in so jo odstranili.

[[image_3_article_74584]]

Iz zbornika izvemo, da se je Skupnost študentov, ki je delovala v Ljubljani in Mariboru ter na ravni Slovenije, rodila v letih, ko se je zavest mladih pod vplivom Beatlesov, radia Luksemburg, vizualnih umetnosti, tehnološkega razvoja, odprtih meja in drugih okoliščin hitro spreminjala, saj se je začela globalizacija na področju glasbe, subkulture, komuniciranja, finančnega poslovanja in tehnologije. V Sloveniji se je izredno povečalo tudi število študentov, saj je odraščala baby boom generacija, država pa na to ni bila pripravljena. Zato so študentje vzeli stvari v svoje roke in kot je v zborniku zapisal Darko Štrajn ustanovili svojo skupnost, ki je bila nekakšna »država v državi«. Skupnost študentov je namreč imela vse: od demokratično izvoljenega vodstva do lastnih medijev (Radio Študent, Katedra, Tribuna, Problemi, Študentski dnevnik itd.), lastnega zdravstva, lastnih posredovalnic za študentsko delo (Študentska servisa v Ljubljani in Mariboru), lastnih študentskih gledališč (Pupilija Ferkeverk itd.), lastnih študentskih kulturnih in športnih društev (ŠKUD Akademik, KUD Študent, Škuc, ZŠTKO itd.) ter celo do lastne avtošole. Poleg tega pa je Skupnost študentov študente zastopala v organih upravljanja visokih šol in univerze ter v dialogu z tedanjimi organi oblasti pri urejanju statusa študentov in štipendijske politike. Ves čas je Skupnost študentov spremljala tudi notranjo in zunanjo politiko države ter se nanjo odzivala z lastnimi stališči in predlogi, po potrebi pa tudi s protesti in demonstracijami.

Zbornik je nastal aktivistično 

Vso to raznoliko dejavnost Skupnosti študentov so v zborniku predstavili avtorji, ki so bili v času študija njeni protagonisti. Kot zanimivost naj povemo, da je zbornik nastal v maniri Skupnosti študentov, torej aktivistično, saj so se vsi avtorji in uredniki odpovedali honorarju. Kot zanimivost naj povemo, da je prispevke za zbornik sproti objavljala on-line revija Locutio, ki jo ureja književnik Marjan Pungartnik. Ta revija ima še naprej rubriko Skupnost študentov, v kateri še vedno objavlja odmeve na zbornik.

Recenzijo zbornika je napisal zgodovinar dr. Zdenko Čepič. Po njegovih besedah so uredniki dosegli namen, ki so si ga zadali, ker so Skupnost študentov iztrgali pozabi. Kot je zapisal, je zbornik sedaj izziv za zgodovinopisje, da pripravi celovito zgodovino študentskega gibanja s poudarkom na Skupnost študentov in na njenem pomembnem delovanju. Zbornik so doslej že predstavili v veliki dvorani Univerze v Ljubljani in v knjigarni Beletrine v Mariboru, kmalu pa ga nameravajo predstaviti tudi na okroglih mizah v regionalnih središčih po vsej Sloveniji. Njegovi avtorji so namreč prepričani, da je lahko zbornik dobra osnova za razpravo o reševanju problemov, ki mlade in vse druge tarejo danes.

[[image_4_article_74584]]