Lokalno

Kaj se dogaja z mariborskim letališčem? VLM v München le še dvakrat tedensko

Uredništvo , 31.03.18 ob 11:47

VLM Airlines se je po dveh mesecih od vzpostavitve letalske povezave med Antwerpnom, Münchnom in Mariborom s 16. aprilom odločila število letov zmanjšati na dvakrat tedensko.

Belgijsko-slovenska letalska družba VLM Airlines, ki ima preko SHS Aviation iste lastnike kot Aerodrom Maribor, se je po dveh mesecih od vzpostavitve letalske povezave med Antwerpnom, Münchnom in Mariborom s 16. aprilom odločila število letov zmanjšati na dvakrat tedensko, je za STA potrdil predstavnik VLM za odnose z javnostmi Yves Panneels.

Le še od sredah in petkih

Kot je pojasnil Panneels, bodo tako poslej od sredine aprila z mariborskega letališča v bavarsko prestolnico namesto vsak delavnik, kot je to bilo doslej, do konca poletne sezone leteli le še ob sredah in petkih.

Na spletni strani letalske družbe je tako od 16. aprila že mogoče lete rezervirati le za omenjena dva leta tedensko, vozni red pa ostaja nespremenjen. VLM Airlines je sicer pred dnevi na liniji München-Antwerpen uvedel dodatno linijo, zaradi česar isto letalo v Maribor iz Munchna prileti že ob 10.25, tri ure prej kot do tedaj, na Bavarsko pa iz Maribora odpotuje ob 11.30.

S 26. marcem je družba uvedla še povezavo med Antwerpnom in Birminghamom, med poletno sezono pa s svojimi 50-sedežnimi letali Fokker ponujajo redne dnevne lete iz Antwerpna tudi do letališča London City in Züricha.

Načrti ostajajo velikopotezni 

Maribor je bil od 12. februarja do sredine aprila z Münchnom in Antwerpnom letalsko povezan vsak dan od ponedeljka do petka, vendar večjega povpraševanja ni bilo. V letalski družbi podatkov o številu potnikov ne izdajajo, a so letala večinoma letela slabo zasedena, dvakrat so morali polet v Maribor tudi odpovedati.

Na Aerodromu Maribor so v prvih dveh mesecih našteli dobrih 600 potnikov, ne gre samo za potnike na omenjeni liniji, kar je sicer nekaj več kot lani v tem času, še vedno pa daleč od obljub aktualnega upravljavca letališča, ki je podprt z azijskim kapitalom.

Načrti lastnikov Aerodroma Maribor sicer ostajajo velikopotezni, a jih še vedno vežejo predvsem na podaljšanje letališke steze, na kateri bi omogočili pristajanje in vzletanje velikih medcelinskih letal in tako Slovenijo povezali s Kitajsko.

Mariborski župan Andrej Fištravec je nedavno za STA dejal, da zaradi odstopa vlade ne pričakuje zastoja pri sprejemanju državnega prostorskega načrta, ki so ga na infrastrukturnem ministrstvu kljub zahtevnosti postopka obljubili v mesecu maju.

Idejne zasnove za ureditev letališča

Vendar tega roka zagotovo ne bodo ujeli, saj so za STA pojasnili, da je sprejem DPN zdaj predviden za konec junija, kar je še vedno dokaj optimistično, a bo tudi to možno le ob predpostavki, da bodo vsi sodelujoči v postopku, torej zainteresirana javnost in nosilci urejanja prostora, konstruktivno sodelovali pri iskanju in potrjevanju rešitev in svoje obveznosti opravili v minimalnih rokih.

Konec februarja so z izdelovalci DPN podpisali tudi pogodbo, v sklopu katere bodo izdelali tudi idejne zasnove bodoče ureditve letališča. Ob tem zaključujejo nekatere strokovne podlage, ki bodo podlaga za izdelavo idejne zasnove, v izdelavi je tudi okoljsko poročilo.

“Pri pripravi DPN bi oviro lahko predstavljala lega letališča na drugem vodovarstvenem območju. A ker sodobna tehnologija omogoča gradnjo tudi na območju varstva vodnih virov, pričakujemo, da bomo s pristojnimi nosilci urejanja prostora dogovorili sprejemljive ureditve in rešitve,” pojasnjujejo na ministrstvu.

Tudi obstoječa infrastruktura omogoča razvoj in izvajanje letalskega prometa

Kot še dodajajo, spremembe DPN med drugim vključujejo podaljšanje letališke steze iz 2500 na 3300 metrov, vzporedno vozno stezo, širitev letališke ploščadi, območje za razledenitev letal in shranjevanje letalskega goriva ter območje za posodobitev in razvoj letališke infrastrukture, kamor sodijo terminal, hangarji, garaže, delavnice, parkirišča in podobno.

Ob tem pa na pristojnem ministrstvu v zvezi s sedanjim stanjem brez obljubljene večje rasti prometa, znova poudarjajo, da najemniku tudi obstoječa infrastruktura omogoča razvoj in izvajanje letalskega prometa.

STA