Kot je pojasnil Martinčič, je edina realna alternativa ohranitev obstoječega stanja, ki pa je za občino in javno podjetje Snaga dolgoročno nevzdržno. Ker Snaga nima lastne deponije, je po njegovih besedah odvisna od prevzemnikov tako imenovane lahke frakcije, katerih cene strmo rastejo.

Še leta 2022 je cena prevzema lahke frakcije denimo znašala 105 evrov, lani je narasla na 201 evro, trenutno pa dosega že 218 evrov na tono. Brez lastnega objekta za energijsko izrabo bo Maribor še naprej odvisen od tržnih nihanj in tujih prevzemnikov, kar se bo neizogibno odražalo na stroških ravnanja z odpadki.

Projekt državnega pomena na "mariborskem peronu"

Kot smo že poročali, je podjetje EIOM, ki je v polovični lasti Energetike Maribor in Snage, 9. februarja 2026 oddalo vlogo na javni razpis za pridobitev državne koncesije. Maribor se poteguje za upravljanje javne službe sežiganja odpadkov za širše območje Koroške, Podravja in Pomurja.

Župan Aleksander Saša Arsenovič je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je mesto končno na točki, ko postaja del rešitve. Po njegovih besedah se je Maribor s to prijavo "postavil na peron, kjer vozijo vlaki prihodnosti", čeprav je do same gradnje še dolga pot.

Energetska neodvisnost in nižje emisije

Investicija, ocenjena na skoraj 91 milijonov evrov, naj bi bila končana do leta 2034. Objekt na Teznem bi letno obdelal 50.000 ton odpadkov, kar bi Mariboru prineslo 60-odstotni delež toplote za daljinsko ogrevanje mesta iz lastnega vira, znatno proizvodnjo električne energije, zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv in tujih storitev.

PREBERITE ŠE: Maribor korak bližje sežigalnici: Bo ogrevanje za Mariborčane odslej cenejše?