Prejšnji teden je na Univerzi v Mariboru potekal strokovni posvet z naslovom Mladi in gospodarstvo, na katerem so sodelujoči razpravljali o vključevanju mladih na trg dela. Dr. Roman Glaser, častni predsednik Štajerske gospodarske vidi priložnost za uspeh v t.i. projektu "Job guide".
Delodajalci zahtevajo določene veščine
Uvodoma je pojasnil, da delodajalci pri zaposlovanju zahtevajo določene veščine, ki jih mladi, ki se komaj vključujejo na trg dela še nimajo. Omenjene veščine lahko razdelimo na dva sklopa:
- Mehke veščine: komunikacijske veščine, sposobnost timskega dela, samostojno reševanje problemov, prilagodijivost in želja po učenju, zavzetost, pripadnost ter odgovornost
- Tehnične veščine: znanje uporabe specifičnih orodij in tehnologij, praktične izkušnje ter strokovno znanje s področja študija
"Od mladih zahtevamo, da so dobri v komunikaciji, saj lahko samo tako širijo informacije. Ključno je tudi timsko delo, a hkrati samostojno reševanje problemov. Delodajalci si želijo praktičnega znanja in izkušenj (kar 85-odstotkov delodajalcev celo zahteva izkušnje), a je to izredno težko doseči. Obligatorna so pa seveda tudi strokovna znanja s področja študija," je ponazoril.
Rešitev je timsko delo
S projektom "Job guide" bi študentom lahko omogočili, da v ekipah dobijo prve izkušnje v podjetjih, visokošolskim profesorjem in strokovnjakom v podjetjih pa bi bila dana priložnost, da s projekti izboljšajo ekonomiko in produktivnost podjetij. Skupna točka vseh štirih akterjev bi bila, po besedah Glaserja, partnerstvo za trajnostni razvoj, inovacije in družbeni napredek.
"Menim, da univerze potrebujejo ekipe za izdelavo refitev, ki ji gospodarstvo potrebuje," je nadaljeval in dodal, da bi na osnovi tega lahko prišlo do optimizacije vseh deležnikov - študentov, visokošolskih učiteljev, menedžerjev, (tudi seniorjev) in gospodarske družbe.
"Tako študenti pridobijo praktične izkušnje v podjetjih, profesorji lahko svoje znanje delijo in utrdiljo v praksi, menedžerji pridobijo mentorske izkušnje na svojem področju, podjetja pa bi dosegla preboj na raznih področjih," je povzel.
Univerzalna težava je slabo povezovanje podjetij z mladimi
Tadej Gosak, direktor Marlesa, je ob tem povedal, da je univerzalna težava ravno to, da je premalo povezovanja med prakso in šolskim sistemom. "14-dnevne prakse za enega študenta ne pomenijo nič. Mi nimamo dovolj časa za njega in ga poslednično ne naučimo dovolj, od njega ni dodane vrednosti za podjetje, njemu pa praksa tudi ne koristi. Tu bi morali narediti večji korak v smeri boljšega povezovanja," je pokomentiral.
"Ali je možno mlade in podjetja povezati tako, da bodo kakšno leto študija namenili gospodarstvu? Da bi namesto teorije čas namenili reševanju problemov?"
"Vsi smo soodvisni. Gospodarstvo potrebuje univerze in mlade, univerza potrebuje povezavo z gospodarstvom, mladi potrebujejo priložnost in mentorstvo, država pa mora ustvariti pogoje za sodelovanje," je zaključil Glaser.
