Brata naj bi domov odpravili z zdravilom za prehlad, kasneje pa ugotovili, da trpi za pljučnico, pripoveduje naša bralka.

Fotografija je simbolična.

Potem ko smo na našem profilu družbenega omrežja Facebook delili novico, da Alfi Nipič, ki te dni na infekcijskem oddelku mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) okreva po okužbi s koronavirusno boleznijo, se je v komentarjih izpostavila bralka, njene podatke hranimo v uredništvu.

Zastopnica pacientovih pravic s primerom seznanjena

Pojasnila je situacijo, v kateri se je znašel njen 28-letni brat. Po njenih besedah se “gredo v UKC pocarijo”, varuhinja pacientovih pravic pa naj bi bila neodzivna. Po njenem zapisu sodeč je bil brat preteklo sredo diagnosticiran s koronavirusom, v petek pa ga je mama peljala v UKC Maribor, saj zaradi visoke vročine okoli 40 stopinj Celzija, ni mogel več hoditi in je blodil. “V roku ene ure so ga odpravili domov z Daleronom za prehlad, brez kakršnihkoli preiskav ali rentgena,” pripoveduje bralka.

Prejeli smo odziv varuhinje bolnikovih pravic, zato opozarjamo na napako v navedbi in se hkrati opravičujemo za napačno naveden naziv. V Mariboru imamo namreč varuhinjo bolnikovih pravic in zastopnici pravic pacientov. Bralka je zapisala, da je bila “varuhinja pacientovih pravic” neodzivna, a pristojnega s takšnim nazivom ni. Prejeli pa smo odziv varuhinje bolnikovih pravic v Mariboru, kjer so nam pojasnili, da takšnega primera, kot ga navaja bralka, niso obravnavali.

Za pojasnila smo prosili tudi zastopnico pacientovih pravic, ki pa je dejala, da je s primerom seznanjena, vendar natančnejših informacij zaenkrat ne more podati. Potrdila je, da je sestra 28-letnika res stopila v stik z njimi.

Čakamo tudi na odziv UKC Maribor.

O svojem stanju obveščal po sporočilih

V nedeljo so nato klicali rešilca, saj se je “izgubil v prostoru” in ni mogel narediti niti koraka več, njegovo dihanje pa je bilo zelo oteženo. Klicni center najprej niti ni hotel poslati rešilnega vozila, češ naj ga sami pripeljejo. “Ob prihodu reševalcev je imel v krvi samo 85% kisika in se jim je v bolnici onesvestil. Ko so ga v nedeljo hospitalizirali, so mu potrdili (kovidno) pljučnico in rekli, da hvala bogu, da ni cepljen, saj mu lahko v tem primeru dajo antibiotike. V nasprotnem primeru mu ne bi smeli pomagati z zdravili,” navaja bralka.

Od nedelje do včeraj ponoči mu tri dni niso prinesli niti hrane, ker ga niso vpisali na njihovo “listo” za prehrano, navaja bralka, izklopljene imajo tudi gumbe za klic v sili, razlaga.

Prav tako po pet ur in več nikogar ni bilo blizu, da preveri, kako je z njim, tudi celo noč ne, tako da smo morali od doma preko klica na centralo posredovati, da mu naj prinesejo račko za urin, saj ni mogel do stranišča. Javili smo tudi, da mu naprava za kisik ne dela, saj nam je vse to sporočal preko sms sporočil. 

Potem ko bralkin brat danes več ni mogel dihati, so ponovno posredovali s klicem na centralo, naj v njegovem primeru ukrepajo. Prestavili so ga na intenzivno nego. “Sprašujem se, če to počnejo zanalašč, da zapolnijo statistiko. To, kar se dogaja, da je zdravstveni sistem, ki prejema vrtoglave dodatke za t.i. požrtvovalno delo, razvrednotil človeška življenja, zame niso več zdravniki, ki so zaprisegli k pomoči, ampak navadni mesarji. Niti ne obravnavajo pacientov celostno, niti ne opravijo vseh preiskav in predpišejo primernih terapij. Niti nimamo več dostopa do nas ljubih ljudi, ki so prepuščeni na milost in nemilost t.i. bogov v belem,” še poudarja bralka.