Pred petimi leti je Mestna občina Maribor ustanovila Javni holding Maribor z namenom povezati ključna javna gospodarska podjetja pod eno streho ter izboljšati njihovo učinkovitost, preglednost in sodelovanje. Danes Skupino JHMB sestavlja deset podjetij, ki skrbijo za komunalne storitve, mestni potniški promet, oskrbo z vodo in energijo, ravnanje z odpadki …

O dosedanjih dosežkih, izzivih in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z direktorjem Javnega holdinga Maribor, mag. Andrejem Rihterjem.

Letos mineva pet let od ustanovitve Javnega holdinga. Takrat je bilo slišati nekaj dvomov in nasprotovanj, pa vendar, zdaj po petih letih – je bila ustanovitev pravilna, pozitivna poteza?

Vsak začetek in vsaka sprememba po navadi v prvi fazi naleti na nasprotovanje. Ampak skozi leta, letos je peto leto, odkar sodelujemo, so že dobro vidni učinki, ki potrjujejo, da je bila ustanovitev holdinga edina in prava odločitev. Podjetja so pred tem delovala vsaka zase, z lastnimi sistemi upravljanja, holding pa je omogočil centralizacijo in konsolidacijo vseh storitev.

V teh letih je prišlo do kar nekaj sprememb – katere največje spremembe oziroma dosežke bi izpostavili za začetek?

Holding smo sprva ustanovili z združitvijo sodelavcev iz družb v skupini, s čimer smo v prvih letih vzpostavili skupno in usklajeno delovanje javnih podjetij. V Javnem holdingu Maribor smo centralizirali vse ključne podporne službe za poslovanje podjetij, kot so računovodsko-finančna služba, informatika, strateško planiranje, notranja revizija, javna naročila, poslovno in strateško komuniciranje, pravna in kadrovska služba ter kontroling. To pomeni, da podjetjem ni treba imeti lastnih zaposlenih v teh službah, saj vso potrebno pomoč in storitve dobijo iz holdinga, kar prinaša pomembne sinergije in nižje stroške.

Imate ambicije, da bi pod okrilje Javnega holdinga prišlo še kakšno drugo podjetje, da bi bil ta javni servis popoln?

Lani sta se nam pridružila Zavod za urbanizem Maribor in Mestne nepremičnine. Pogovori potekajo, vendar je skupina zaenkrat trdna in ostaja takšna, kot je. Ni pa izključeno, da se v prihodnosti ne bi pridružilo še kakšno podjetje, ki je vezano na storitve javnih gospodarskih služb. 

Lahko izpostavite tisti projekt ali pa investicijo, ki je imela res največji vpliv na mesto ali pa življenje prebivalcev Maribora?

V Javnem holdingu imamo kopico projektov na področju digitalizacije, informatizacije in posodobitve storitev. Eden najbolj odmevnih je zagotovo prevzem Centralne čistilne naprave (CČN). To je bila dobra zgodba, projekt je trajal malo več kot eno leto in pol, uspešno smo prevzeli napravo v upravljanje. S tem smo zaključili en del vodnega kroga.

[[image_1_article_78533]]

Sinergije so se pokazale že po pol leta, saj smo na podlagi prenosa, ki je bil opravljen 1. 6. 2024, znižali ceno, v letošnjem letu pa opravili vračilo preplačanega zneska iz leta 2024. To je konkreten projekt, ki je pokazal, kaj lahko v skupini Javnega holdinga Maribor resnično delamo dobro, predvsem za občane in občanke oziroma širše v regiji, in na kakšen način izvajamo optimizacije.

Vlagate pa tudi v digitalizacijo?

Marprom je vpeljal prvo fazo uporabe kartic za javni prevoz, v prihodnosti pa načrtujemo širitev te rešitve na parkirišča, kar bi vodilo v enovito rešitev za celotno mesto. Naš končni cilj je ena kartica, ki bi jo občani lahko uporabljali za mestni prevoz, gondolo, parkirišča, knjižnice in vse športne objekte, ki jih upravlja Šport Maribor.

V mesecu marcu ste zagnali kotel na lesno biomaso kotel. Kaj to pomeni za oskrbo Maribora s toplotno energijo in kakšni so prihodnji načrti na tem področju?

Zagon kotla na lesno biomaso pomeni diverzifikacijo virov, saj je bila Energetika Maribor stoodstotno odvisna od zemeljskega plina. To je bil strateški korak v smeri zelene energije, s čimer zmanjšujemo odvisnost in tveganje pred cenovnimi pritiski. Prvi kotel že pokriva 13 odstotkov vse energije, delamo pa že investicijske elaborate za drugi kotel na drugi lokaciji, s čimer bi dosegli 26 odstotno pokritost.

PREBERITE ŠE: Nova kotlovnica v Mariboru: Kako se bo večmilijonska investicija odražala na položnicah?

Investicijo načrtujemo za naslednje leto in upamo na nepovratna sredstva, podobno kot pri prvem kotlu. Pričakujemo, da se bo gradnja pričela v naslednjem letu, v celoti pa naj bi bil kotel v funkciji ob koncu leta 2026 ali v začetku leta 2027.Dolgoročno gledano, čeprav investicija nekoliko obremeni fiksni del položnic, zmanjšujemo odvisnost in omogočamo stabilne cene.

V istem tednu, ko ste zagnali kotel na lesno biomaso, pa je vlada sprejela uredbo gospodarske javne službe za sežiganje komunalnih odpadkov, ki predvideva tudi eno sežigalnico v Mariboru. Kaj bo ta prinesla mestu? Kdaj se lahko nadejemo nekih učinkov tovrstnih investicij in projektov?

Zelo sem vesel, da je vlada sprejela to uredbo, saj je to začetek aktivnosti za energetsko izrabo odpadkov. Trenutno so pritiski na cene odvoza smeti izjemni, ker se v Sloveniji odpadkov ne sme odlagati, temveč jih je treba odvažati v sežigalnice v tujino (npr. Madžarska, Avstrija). Zaradi poplav in remontov sežigalnic v sosednjih državah se smeti sedaj vozijo na sever Evrope, kar povzroča ogromne logistične stroške in dvig cen.

VEČ V PRISPEVKU: Vlada z novo uredbo omogoča gradnjo sežigalnic v Ljubljani in Mariboru

Energetika Maribor se bo zagotvo prijavila na državni razpis za energetsko izrabo odpadkov. Že od leta 2019 aktivno delamo na tem projektu – vplivi na okolje, študije, meritve zraka, OPPN, OPN in  tehnične specifikacije. Vendar pa so birokratski postopki dolgi; časovnica za začetek delovanja objekta za energetsko izrabo odpadkov je med 5 do 7 let. Zato si vsi prizadevamo skrajšati te roke. 

Pa gremo zdaj na turistično ponudbo Mariborskega Pohorja. Kakšni so tukaj investicijski načrti, širitev ponudbe? Kot vemo, zadnji dve zimi vremensko nista bili najboljši? 

Slovenci smo smučarski narod, zato je težko gledati, kako se zime krajšajo zaradi podnebnih sprememb. Kljub temu se ne damo – v tej sezoni, ki je bila sicer krajša, smo izvedli svetovno prvenstvo v smučanju invalidov, kar nas je znova uvrstilo na seznam smučarskih mest. Naši sodelavci, ki upravljajo z zimsko športno infrastrukturo bodo vedno naredili vse, da nam omogočijo smučanje.

Seveda pa pri tem ne moramo ostati, zimska sezona ne bo reševala celotnega leta, zato se osredotočamo tudi razvoj ponudbe ''Pohorje 365''. Letos poleti je tako ponudba izjemno pestra: imamo Bike park Pohorje Maribor, Outdoor center Bolfenk in Outdoor center Areh. Naš cilj je okrepiti poletni del in zadržati Mariborčane ter privabiti turiste. 

Lani smo s podporo države posodobili žičniške naprave in naredili vmesno postajo, kar omogoča dostop do nižjih leg. Mariborsko Pohorje z Arehom želimo razviti v sodobno, trajnostno, adrenalinsko in družinam prijazno destinacijo, ki bo ponujala aktivnosti skozi vse štiri sezone.

Kaj pa vi pravite, se bo Zlata lisica kdaj vrnila?

Osebno bi si tega izjemno želel. Nikoli ne reci nikoli, pa čeprav nam vremenske razmere v zadnjem letu niso bile najbolj naklonjene. Kljub temu ostajamo optimisti. Ko bodo razmere prave, bomo mi pripravljeni.

Ko govorimo o velikih novostih, spremembah, ne moremo mimo prenove avtobusnih linij. Je morda to ena izmed sprememb, ki ni bila sprejeta tako pozitivno, kot bi si želeli? 

Vsaka sprememba povzroča nelagodje, morda jezo ali nezadovoljstvo, saj ljudje nismo navajeni sprememb v navadah. Seveda si tega ne želimo. Smo pa prisluhnili. Marprom, skupina JHMB in Mestna občina Maribor si prizadevajo, da bi bili uporabniki javnega potniškega prometa zadovoljni in bi ga še bolj uporabljali. Sam ga od časa do časa uporabljam in lahko rečem iz prve roke, da so različni deli mesta zdaj bolje povezani. Prepričan sem, da se bo nezadovoljstvo umirilo. Kljub temu, da smo številne prilagoditve že uvedli, lahko tudi morebitne nove dosežemo le z umirjenimi glavami in za mizo.

Če se dotaknemo še poročila poslovanja za leto 2024, če lahko izpostavite podjetja, ki so poslovala najbolje, pa morda tiste, ki so poslovala najslabše in kje tiči razlog?

V skupini Javnega holdinga Maribor smo bili v preteklem letu 2024 zelo uspešni, za kar se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam. Večinoma podjetij je poslovalo pozitivno, celo nad pričakovanji. Dve podjetji pa nista poslovali pozitivno, vendar iz objektivnih razlogov. To sta Marprom, ki je imel izjemno kratko zimsko sezono, in Zavod za urbanizem Maribor, ki je zaradi poplav na določenih območjih Slovenije in s tem povezanih sanacij moral zamakniti projektne aktivnosti z občinami. Kljub temu sta obe podjetji delali dobro.

Po drugi strani pa so ostala podjetje, kot so Energetika Maribor, Snaga in Nigrad, ki so poslovala nad pričakovanji. Nigrad, ki je pred letom in pol imel skoraj 600 tisoč evrov izgube, je leto 2024 zaključil s čez 900 tisoč evrov dobička. Konsolidirano gledano je celotna skupina poslovala nad pričakovanji. Tudi Javni holding Maribor je posloval dobro. 

Kje vidite Javni holding Maribor čez pet let? 

Naš cilj v naslednjih petih letih je postati vodilni generator infrastrukturnega razvoja ne samo v Mariboru, ampak tudi v regiji. Izjemno si želim, da bi povezali še več občinskih podjetij, ustvarjali sinergije in pogoje za boljše življenje vseh meščanov. Želimo, da Maribor postane razvojno naravnan in da bodo mladi ostali v mestu.

Prepričan sem, da bomo Javni holding Maribor in Mestna občina Maribor v petih letih dosegli preboj, predvsem na področju zelene usmeritve in razogljičenja. Energetska izraba odpadkov bo, če bo volja, zminimalizirala ceno odvoza in toplotne energije, kar bo pozitivno vplivalo na vse prebivalce območja. In nikoli ne reci nikoli. V neposredni bližini je tudi letališče Maribor. Morda obudimo tudi to zgodbo. 

Torej obstaja možnost, da bi Mariborsko letališče prišlo v upravljanje Javnega holdinga?

Letališče Maribor ima izjemne priložnosti. Osebno ga kot logistik po duši vidim kot izjemno možnost za kargo, vojaške namene in civilno letalstvo, saj je graško letališče v bližini že zelo zasedeno. Ključno vprašanje je, ali je država še vedno zainteresirana za podaljšanje vzletno-pristajalne steze, o čemer se pogovarjamo že 15 let. Na zadnjem srečanju je bilo povedano, da na tem aktivno delajo in da naj bi bila v letošnjem letu pripravljena celo vsa dokumentacija za gradbena dela. Če se to zgodi, sem prepričan, da ni daleč zlata doba Mariborskega letališča, saj je priložnost velika. Javni holding Maribor strokovno preuči vsako zgodbo in če se bo ta izkazala za dobro, bomo seveda sodelovali, nenazadnje Javni holding Gradec tudi upravlja graško letališče.