V Listi kolesarjev in pešcev opozarjajo, da so površine za pešce in kolesarje v Mariboru tudi teden dni po sneženju na številnih mestih še vedno poledenele in nevarne. Ledeni pločniki, peš cona in kolesarske poti predstavljajo resno tveganje za varnost, kar potrjujejo tudi podatki o povečanem številu poškodb zaradi padcev. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje ažurnosti zimske službe, temveč za širši problem načina, kako mesto sistemsko obravnava pešce in kolesarje v zimskem času.
Prioritete in ukrepi so postavljeni napačno
V Listi kolesarjev in pešcev prav tako opozarjajo na neustrezne prioritete in ukrepe, ki so še vedno močno usmerjeni predvsem v prevoz z avtomobilom. Del ustaljenega protokola zimske službe je, da se pločniki in kolesarske steze uporabljajo kot prostor za odlaganje snega pri pluženju cest, s čimer se ti prostori dodatno zožijo ali spremenijo v nevarne ledene površine. Kot menijo v Listi kolesarjev in pešcev, takšna praksa jasno kaže, da pešci in kolesarji v hierarhiji rabe javnega prostora še vedno niso obravnavani kot enakovredni udeleženci v prometu.
Pešci in kolesarji so pomembni tudi v zimskem času
Še nadalje, lista dodaja, da se že leta sooča z miselnostjo odločevalcev in izvajalcev, da pozimi pešci in kolesarji niso pomembni, pogosto povzeto v vprašanju »Kdo pa sploh kolesari pozimi?«. Njihovo stališče je jasno: trajnostna mobilnost ni sezonski projekt, temveč celoletna zaveza.
Mesto se namreč uporablja vse leto – peš, s kolesom, z vozički in drugimi prevoznimi sredstvi. Če želijo občani imeti "Pohorje 365", so v listi prepričani, da še bolj potrebujemo "Maribor 365" - dostopen, varen in uporaben v vseh letnih časih.
Lista zahteva izboljšave
V izjavi za javnost, lista pričakuje sistemske izboljšave pri načrtovanju in izvajanju zimske službe, ki bodo pešce in kolesarje obravnavale kot prioritetne uporabnike javnega prostora. To ni le vprašanje varnosti, temveč pomemben del razvoja mesta, kakovosti bivanja in verodostojnosti zavez k trajnostni mobilnosti.
