V Mariboru v teh dneh poteka največji regijski dogodek na področju karierne orientacije in zaposlovanja: 9. Karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja 2024 pod že znanim sloganom »Vesolje priložnosti«.
Sejem organizirata Območno obrtno- podjetniška zbornica Maribor in Štajerska gospodarska zbornica v partnerskem sodelovanju z Mestno občino Maribor, Zavodom RS za zaposlovanje – Območno službo Maribor, Univerzo v Mariboru, Fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma in Mladinskim kulturnim centrom Maribor.
Predstavlja se več kot 80 izobraževalnih institucij, podjetij in drugih organizacij, obisk pa je napovedalo več kot 50 osnovnih in srednjih šol iz regije. Sočasno so obiskovalcem na voljo delavnice in predavanja, med drugim s področij umetne inteligence, osebne rasti, dijaškega dela in vajeništva.
»Z izvedbo Kariernega sejma želimo mladim na enem mestu predstaviti možnosti, ki jih imajo ob nadaljevanju svoje izobraževalne ali poklicne poti ter prispevati k preprečevanju neskladja med ponudbo in povpraševanjem na lokalnem trgu dela, kot tudi pomagati pri izvajanju programov karierne orientacije v osnovnih in srednjih šolah. Posebno pozornost zato namenjamo poklicem, ki so na trgu dela vse bolj iskani, in novim poklicem prihodnosti,« pravijo na mariborski občini.
Pomanjkanje kadra in iskanje tuje delovne sile
Eden izmed pomembnih deležnikov sejma je seveda tudi mariborski zavod za zaposlovanje, ki se poleg organizacije kariernih sejmov, namenjenih osnovnošolski in srednješolski mladini, osredotoča tudi na organizacijo zaposlitvenih sejmov, s katerimi želijo delodajalcem omogočiti srečanje z iskalci dela ena na ena. »Prav tako smo zelo aktivni s sejmi v tujini, kajti tudi če bi danes imeli idealne demografske pogoje, bi rezultate videli šele čez 30 let. V tem vmesnem obdobju pa moramo preživeti, kar zagotavljamo s tujo delovno silo,« je pojasnil direktor Območne službe Maribor Zavoda za zaposlovanje Bernard Memon. V Sloveniji je po besedah Memona trenutno približno 150 tisoč tujcev, od tega so samo v zadnjih petih letih privabili blizu 60 tisoč oseb, ki so danes vključeni v trg dela.
Na zavodu vsako leto pripravijo tudi poklicni barometer, s katerim predstavijo poklice, kjer je primanjkljaj kadra, kjer je ravnovesje in kjer je presežek. »Ta seznam poklicev, kjer je primanjkljaj, je iz leta v leto daljši. To je zagotovo izjemno pomemben pokazatelj, da se bomo morali kot družba v prihodnje več pogovarjati o tem vprašanju,« pojasni Memon.
Kot nadaljuje, so delodajalci na mariborskem zavodu za zaposlovanje meseca septembra objavili 11.900 prostih delovnih mest. S področja deficitarnih poklicev, kot so varilci, strokovnjaki za zdravstveno nego, čistilci, elektroinštalaterji in v zadnjem času tudi visokošolski učitelji, je bilo meseca septembra objavljenih 2.673 prostih delovnih mest.
»Veste, koliko smo jih z zavoda za zaposlovanje plasirali nazaj na trg dela, tistih, ki so se prijavili v evidenco brezposelnih in so nazadnje opravljali te poklice? Le okoli 10 odstotkov. Torej od 2.673 prostih delovnih mest smo na trg vrnili 380 oseb. To je pokazatelj, da se soočamo s strukturnimi izzivi in je to zagotovo izjemno pomembno področje, ki ga bomo morali v prihodnosti reševati,« poudarja Memon.
Družba znanja, umetna inteligenca in beg možganov
Na dejstvo, da je naša družba pred zelo velikimi izzivi, je opozoril tudi rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič. »Kot družba bomo lahko obstali in se razvijali naprej le, če bomo resnično postali družba znanja, ki ga bomo imeli v svoji lasti in s katerim bomo uspeli ustvariti mednarodno konkurenčno družbo z dodano vrednostjo,« je dejal Kačič. Ob tem opozarja na migracijske kazalnike in pa kazalnike, ki nakazujejo staranje družbe. »Vsi vemo, da se bo v naslednjih petih letih upokojevala najštevilčnejša generacija oziroma generacije. Tukaj bo nastala vrzel, ki se v resnici že kaže. To, da je brezposelnost danes tako nizka, ne pomeni nujno, da je družba v dobri kondiciji. V določeni meri je povezana s prihodnjimi trendi, zlasti demografskimi spremembami, ter z dejstvom, da danes na trg vstopa 10.000 manj novih delovno sposobnih oseb, kot pa jih odhaja v pokoj.Ta slika se bo v naslednjih petih do desetih letih še drastično spremenila. Če si pogledamo projekcije SURS-a do leta 2100, se moramo res zamisliti, kako bomo kot družba zmogli obstati,« je opozoril Kačič.
Kot izziv je omenil tudi umetno inteligenco. »Vse to bo v naslednjih letih izjemno močno poseglo v trg delovne sile in tudi dvignilo letvico konkurenčnosti posameznic in posameznikov. To pomeni, da imamo tudi pri nas, institucijah izobraževanja, bistveno večje izzive kot v preteklosti, ker moramo izobraziti zaposlene, ki bodo lahko konkurirali stanju tehnologije in ki bodo zmožni preseči intelektualno rutino, ki jo danes obvladuje umetna inteligenca,« opozarja Kačič. Ob tem še doda, da bodo v naslednjih desetih letih vsa dela, ki so vezana na intelektualno rutino pravzaprav v veliki večini nadomeščena s tovrstnimi sistemi. »Zato je toliko bolj pomembno, da mladim ustrezno predstavimo njihove perspektive in izzive. Z veseljem opažamo, da iz naše regije prihajajo zelo kakovostni kadri, ki pa na žalost odhajajo severno ali zahodno. Ključno je, da kadre izobrazimo in tudi obdržimo,« je dejal Kačič.
Poudarja je še pomen kariernih sejmov, na katerih lahko mladim podrobneje predstavijo njihove priložnosti in tako iz prve roke dobijo potrebne informacije, za sprejem odločitev. »Vemo iz svojih lastnih izkušenj, da je ta odločitev, kam se bodo vpisali v šolo, univerzo zelo pomembna in ni vedno osnovana na informacijah, ki bi bile pomembne zato, da nekdo res lahko premisli, kaj ga veseli, in kaj ni samo muha enodnevnica. Morda je to še toliko bolj pomembno, saj današnje generacije živijo drugačno mladost kot generacije blizu upokojevanja. Pojavlja se problem, da ob relativno ozki zaprtosti v ta prostor ne zmorejo razviti svojih talentov in svoje nadarjenosti. S tega stališča imajo morda še toliko večji problem prepoznati, kaj jih sploh veseli. Tako menim, da so tovrstni dogodki izjemno pomembni, kajti tukaj se jim lahko odprejo vrata,« zaključuje Kačič.
