Potem ko je decembrsko sneženje na območju Elektra Maribor, zlasti v Halozah, Slovenskih goricah, Pohorju in Kozjaku, povzročilo več izpadov električne energije, trenutno na terenu ni težav. Sedanje snežne padavine niso povzročile izpadov, so nam potrdili v družbi Elektro Maribor. 

Smo pa omenjenemu mariborskem podjetju za distribucijo električne energije zastavili še nekaj drugih vprašanj. 

Kako načrtujete preprečevanje izpadov elektrike ob visokem snegu, še posebej v občinah z gostimi gozdovi?

V družbi Elektro Maribor stalno vlagamo v zanesljivost in odpornost elektroenergetskega omrežja. V zadnjih letih smo znatno povečali investicije, ki so namenjene predvsem priključevanju novih uporabnikov in povečanju kvalitete oskrbe z električno energijo: izgradnja novih transformatorskih postaj, postopna avtomatizacija omrežja, povečanje deleža podzemnih vodov (kabliranje najbolj izpostavljenih delov omrežja), digitalizacija merilnih mest, iskanje dodatnih sredstev iz evropskih virov (načrt za okrevanje in odpornost, REPowerEU, sklad za modernizacijo).

Celovita pokablitev omrežja bi bila finančno in prostorsko neizvedljiva, zato vlagamo postopno, po vnaprej določenih prioritetah, predvsem v najbolj kritične dele omrežja. Kljub vsem ukrepom vremenski ekstremi, kot so snegolomi, ostajajo izziv tudi za najbolje vzdrževana omrežja.

Ali obstaja program rednega vzdrževanja in čiščenja okoli električnih drogov v profilu pet metrov tudi v zasebnih gozdovih?

Omeniti moramo, da so v skladu z zakonodajo definirani varovalni pasovi sistemov elektrike. Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.

Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:

- za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m oz. za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 metre;

- za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m oz. za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 meter;

- za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 metra. 

Pri svojem delu pogosto opažamo, da se v varovalnih pasovih sistemov elektrike pogosto gradijo objekti in sadi drevje brez soglasja.

Vzdrževanje omrežja poteka skladno z zakonodajo, ki dovoljuje čiščenje koridorja znotraj predpisanih meja. Za srednjenapetostne vode je to pet metrov levo in desno od osi daljnovoda. Za nizkonapetostne vode je koridor manjši. Vendar večina dreves, ki ob izpadih padejo na omrežje, stoji zunaj teh uradnih koridorjev, pogosto v zasebnih gozdovih. Za posege izven teh koridorjev Elektro Maribor nima pooblastil, zato je odgovornost za odstranitev nevarnih dreves zunaj koridorjev na lastnikih gozdov. Sodelovanje in odgovorno ravnanje lastnikov gozdov ob trasah daljnovodov je zato ključno za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti oskrbe.

Ali razmišljate o pridobitvi večjih pooblastil za poseg v zasebne gozdove, kjer bi bila ogrožena kritična infrastruktura?

Obstoječa zakonodajo že sedaj ustrezno ureja posege na področju elektroenergetske infrastrukture. Omeniti je potrebno tudi, da posamezni elektrovodi niso kritična infrastruktura. Kritično infrastrukturo opredeljuje zakon in običajno je kritična infrastruktura tista, ki bi ob prekinitvi storitve otežila vsakdanje življenje vsaj 50.000 prebivalcem ali bi ogrozila nacionalno varnost.

Kot smo že omenili lastnik v varovalnem pasu ne sme graditi objektov ali naprav brez soglasja operaterja, saditi dreves, ki bi s svojo višino lahko ogrozila daljnovod, in izvajati del, ki bi lahko ogrozila stabilnost ali delovanje elektroenergetskih objektov. Pri vzdrževalnih delih se pogosto srečujemo z nasprotovanjem lastnikov zemljišč, ki ne dovolijo izvajanja preventivnih in nujnih vzdrževalnih delih. Vse takšne primere na koncu uredimo, ampak običajno to pomeni podaljšanje in zamik del, kar vpliva na dinamiko izvajanja del ter povečuje stroške družbi Elektro Maribor.

Je na nedavne izpade električne energije vplivalo tudi slabo stanje električnih drogov?

Glavni razlog za zadnje izpade je bil snegolom - mokri in težki sneg je podrl drevesa, ki so padla na nadzemne vode in poškodovala daljnovode. Večina teh dreves je bila zunaj uradnih koridorjev. Stanje drogov ni bilo izpostavljeno kot glavni vzrok izpadov.

Omrežje je zasnovano in vzdrževano v skladu z zakonodajo in tehničnimi standardi. Obsežni izpadi so izjemno redki. Vremenski ekstremi, kot so snegolomi, so nepredvidljivi in povzročajo škodo tudi na najbolje vzdrževanih omrežjih. Zato vlagamo v dolgoročne rešitve, ki bodo zmanjšale vpliv tovrstnih dogodkov. Omeniti pa je potrebno, da sneženje 6. januarja 2026 ni povzročalo težav pri oskrbi z elektriko, kar dokazuje, da je omrežje v dobrem stanju in dobro vzdrževano.